Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna
»Ajdovska deklica« in raba začetnice

Je obraz v steni Prisanka ajdovska deklica ali Ajdovska deklica? Velja zanjo enako kot za dekle iz ljudske pripovedi in se torej piše z malo začetnico?

Urbanizem
antropogéna dánost -e -i ž
Celotno geslo Sinonimni
cél -a -o prid.
ki ustreza polnemu obsegu, polni meri, pričakovanemu stanju, značilnemu za določevano danost
SINONIMI:
nepoškodovan, knj.izroč. intakten, ekspr. nedotaknjen, ekspr. nenačet
Pravopis
dán2 -a -o (á) poud. stvari, ~e enkrat za vselej |dokončno določene, nespremenljive|
dáni -a -o (á) ~ položaj; ~o število
dáno -ega s, pojm. (á) zadovoljiti se z ~im
dánost -i ž, pojm. (á)
SSKJ²
dánost -i ž (á)
kar je dano neodvisno od človekove volje: telesne in duševne danosti pri človeku; razčlenjati življenjske danosti, ki so določile umetnikovo podobo; zemljepisne danosti dežele / upoštevati objektivne danosti v določenem trenutku
// značilnost tega: zagovarjati danost lastništva; vdati se v danost eksistence
Pravopis
entitéta -e ž, pojm. (ẹ̑) filoz. danost
Jezikovna
Izpust vezaja v zemljepisnem imenu

O rabi nestičnega vezaja v stvarnem imenu Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož smo že govorili. Zanima pa me, če je v takšnih primerih (npr. v publicističnih besedilih) mogoče vezaj izpustiti - v »uradnem nazivu« tega imena vezaja namreč ni. Menim, da ne, saj gre za priredni sestavini, ki se razlikujeta npr. od Ljubljana center, Maribor Pobrežje. Hvala za odgovor.

Jezikovna
Kako je prav: »sotočje Sav« ali »sotočje Save«?

Kot Civilna iniciativa Reši sotočje se trudimo za ohranitev sotočja Save Bohinjke in Save Dolinke. Glede na to, da gre za sotočje dveh Sav, nas zanima, kako je bolj prav

Sotočje Sav ali Sotočje Save in ali lahko v stavku pišemo Sotočje z veliko, glede na to, da gre za zelo pomembno območje v Sloveniji, ki se ga premalo zavedamo.

Sotočje Sav(e?) na Lancovem pod Radovljico je stičišče naravnih vrednot lokalnega in državnega pomena, ključna točka slovenskega prostora, antipod Triglavu s kulturno-zgodovinskim in simbolnim pomenom za slovenstvo. Zaradi neprecenljivega pomena Sotočja na lokalnem in državnem nivoju kot tudi širše ga je treba zaščititi pred pozidavo in dokončnim uničenjem. V javnem interesu vaščanov, krajanov občine Radovljica in vseh ljudi in turistov je, da ga ohranimo v čim bolj naravni podobi! Ne gre le za turizem »ja ali ne«, temveč za našo skupno pravico dostopa do rek. Glede na njegov širši pomen bi morali vsi imeti prost, spoštljiv in miren dostop, v poklon prednikom, naravi, okolju in svoji duši!"

Urbanizem
narávna dánost -e -i ž
SSKJ²
narodíti -ím dov., naródil (ī í)
zastar. roditi: narodila je veliko otrok; narodil se je v kmečki hiši
    narôjen tudi narojèn -êna -o:
    1. deležnik od naroditi: ljudje smo narojeni v ta svet
    2. izvoren, podedovan: narojeni pesniški dar; narojena danost
Jezikovna
Navodila za prevajanje navodil v aplikaciji

Gre za navodila za uporabo nekega programa. Naj sklanjam ali ne: Vstopi v "Konfiguracija" in označi "Lokacija"? Kako bi zamenjali besedo sekcija? Na primer: Več si preberite v naši sekciji "Pomoč". Pravopis in SSKJ ne poznata te besede v takem kontekstu. Je tak zapis z veliko začetnico in narekovaji sploh v redu?

SSKJ²
óntičen -čna -o prid. (ọ́)
filoz. nanašajoč se na bit, eksistenco: ontična danost, resnica
Jezikovna
»Piranski polotok« – mala ali velika začetnica?

Ali je piranski polotok zemljepisno lastno ime in se torej piše z veliko začetnico (Piranski polotok)?

Jezikovna
Poljsko mesto »Wisła«, »Wisla« ali »Visla«

Se poljsko mesto Wisła posloveni kot Wisla ali enako kot reka, torej Visla?

Celotno geslo Sinonimni
pománjšani -a -o prid.
ki je manjših razsežnosti kot so običajne za določeno danost
SINONIMI:
Celotno geslo Sinonimni
posámeznost -i ž
1.
kar je mišljeno, obravnavano izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote
SINONIMI:
2.
dejstvo, da kaj obstaja kot posamezna danostpojmovnik
Jezikovna
Pregibanje imenovalnega prilastka

Na fakulteti pišemo imena predmetov vedno z veliko začetnico – je to pravilno? Zanima me še sklanjanje: sodelujem pri predmetih Biologija in Biotehnologija ali sodelujem pri predmetih Biologije in Biotehnologije?

Celotno geslo Sinonimni
prêj2 presoj. člen.
ekspr. izraža, da imenovana danost vključuje večjo verjetnost kot primerjana danost
SINONIMI:
star. brže, ekspr. raje, ekspr. rajši
Celotno geslo Sinonimni
prekléti1 -a -o prid.
kot poudarjalni prilastek, ekspr. izraža, da je v samostalniku imenovana danost deležna negativnega odnosa
SINONIMI:
neknj. pog. frdamani, ekspr. hudičev, ekspr. hudičevski, knj.izroč. klemani, star. kleti1, vulg. pofukani, nar. prebitenski, ekspr. prebiti1, nar. predrti, ekspr. preklemani, ekspr. preklemanski, knj.izroč. preklenski, nar. prekvati, knj.izroč. prokleti1, nar. sprekleti, star. vragov, ekspr. vražji, vulg. zajebani
SSKJ²
preségati -am nedov. (ẹ̄)
1. pojavljati se nad določeno stopnjo, mero: članek presega navadno dolžino; globina ne presega dvajset metrov; poleti temperatura večkrat presega trideset stopinj Celzija je višja kot 30 °C / ta zahteva presega moje sposobnosti; naše želje presegajo to, kar lahko dobimo so večje kot to
// biti večji, boljši od določene mere: avtorjevo zadnje delo presega vsa prejšnja; današnji dobiček presega včerajšnjega
// biti večji, višji kot kaj drugega: ta gora presega vse druge v pogorju; ekspr. sošolce presega za celo glavo
2. opravljati, izpolnjevati več, kot je določeno: presegati norme, plan
// delati, da se kaj pojavlja nad določeno stopnjo, mero: presegati dovoljeno hitrost / presegati svoja pooblastila
3. biti boljši, uspešnejši od koga: ta športnik presega vse druge; duševno presegati / po marljivosti, v pridnosti, s pridnostjo presega svojega brata
4. knjiž. z napredovanjem prihajati do prepričanja, da kaj ni več primerno, ustrezno: zdaj presegamo takratna pojmovanja
● 
ekspr. to presega vse meje izraža nedopustnost česa; o tem ne bom govoril, ker presega okvir mojega predavanja to je več, kot se pričakuje v mojem predavanju
♦ 
ekon. povpraševanje presega ponudbo; filoz. presegati danost transcendirati
    presegajóč -a -e:
    navadne meje presegajoči spori; tipalke, presegajoče dolžino trupa
Število zadetkov: 40