Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
blagodáren -rna -o prid. (á ā)
star. dobrotljiv, radodaren: bila je blagodarna žena
// blagodejen, dobrodejen: blagodarni vpliv vzgoje
    blagodárno prisl.:
    narava blagodarno razsipa svoje darove
Celotno geslo Pohlin
cerkveni štok [cerkvẹ̑ni štȍk] (štok cerkveni) samostalniška zveza moškega spola

skrinjica za darove v cerkvi

SSKJ²
dajáti dájem, tudi dájati in dajáti -em, stil. dajáti -èm nedov., dajàj dajájte tudi dájaj dájajte; dajál tudi dájal (á á; á á á; á ȅ)
1. delati, da prehaja kaj k drugemu: denar za kino mu je dajal oče / dajati jesti, piti / dekla je dajala svinjam krmila svinje / dajal mu je nove in nove naloge / dajati na kredit, star. na kredo prodajati; dajati na upanje; hišo dajejo v najem / pog. zakaj mi to daješ nazaj vračaš
// podarjati, poklanjati: dajati za spomin / dajati darove, miloščino
// delati, da prehaja kaj drugemu v uporabo: ne dajaj knjig, peresa drugim
// delati, da lahko kdo kaj dela, s čim razpolaga: dajejo jim na izbiro / otrokom dajejo čudna imena
2. delati, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: vse življenje moram samo dajati; krvodajalci dajejo kri
3. delati, ustvarjati čemu kako lastnost: obleka ji daje gosposkost / delo daje zadovoljstvo
4. s širokim pomenskim obsegom delati, da prihaja kaj kam z določenim namenom
a) s prislovnim določilom: otroke so dajali v šole / založba daje na trg cenene knjige / ker so bili revni, so dajali otroke za pastirje in dekle
b) z namenilnikom: obleke je dajala delat boljšim šiviljam; otroke so dajali študirat pošiljali
// z nedoločnikom delati, povzročati, da se s čim kaj dogaja: to mi daje misliti / na nastopih se je dajal slaviti
5. pog. plačevati: dajal je za pijačo, za vino / koliko ti je kupec dajal za avto? je bil pripravljen plačati, je ponujal
6. ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti: krave mu dajejo malo mleka; plantažni nasad bo dajal sto vagonov jabolk; ovca daje volno / drevo daje vrtu senco; zvezde so dajale bledo svetlobo / pog. kinematograf daje štiri predstave na dan; kaj dajejo danes v gledališču / pog. preživlja se s tem, da daje ure iz matematike poučuje izven šole, inštruira / pohištvo daje sobi poseben pečat, ton; dajati povod, upanje, videz, vtis, zgled
// povzročati, da kdo kaj dobi, ima: dajati potuho, pravico, priložnost; šola daje izobrazbo izobražuje
7. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: dajati bolnikom injekcije; dajati nauke, odgovore; dajati pohujšanje pohujševati; dajati pomoč pomagati; dajati ukaze ukazovati; star. dajati hvalo
8. delati, da prihaja kaj na določeno mesto: dajati obleke v omaro; ves čas je dajal drva na ogenj
9. navadno z nikalnico delati, da se kaj lahko godi: skrbi mu ne dajejo spati; tega mi duša, srce, vest ne daje
10. ekspr., v zvezi z na prisojati komu vrednote; ceniti1: vsak, kdor kaj daje nase, bo prišel
11. nav. 3. os., pog., ekspr. povzročati bolečine; boleti: želodec ga daje / mrzlica, naduha, revmatizem jo daje; hoja v hrib me je dajala / brezoseb.: v križu me daje; spet me daje, je zastokal / bolečine so ga dajale / lakota jih daje
● ekspr. v pesmih daje duška svoji žalosti sproščeno izraža svojo žalost; daje se samo tistemu, ki ji je všeč ima ljubezenske, spolne odnose z njim; daje prednost udobni obleki pred lepo obleko raje se odloča za udobno obleko kot za lepo obleko; to nerad dajem iz rok prepuščam v last drugemu, v vodstvo drugemu; pog. delavci dajejo vse od sebe, da bi delo končali do skrajnosti se trudijo; pog. v nič dajati omalovaževati, podcenjevati; pog. sosedom se v zobe daje povzroča, omogoča, da ga opravljajo; ekspr. z obema rokama daje je radodaren, velikodušen; ekspr. dajati si opraviti, opravka z vrtom ukvarjati se
    dajáti se tudi dájati se ekspr.
    bojevati se, tepsti se: onstran meje se že dajejo; vojaki se dajejo s sovražnikom; z noži sta se dajala
    ●     šalj. dajal se je s pečenko in jo pridno zalival z vinom jo jedel
    // v zvezi s s, z s težavo upirati se čemu: neusmiljeno se je dajal z zaspanostjo
    // prepirati se: sinova se dajeta za dediščino
    dajajóč -a -e:
    pel je, dajajoč si z roko takt pri vsaki besedi
Pravopis
dajáti dájem tudi dájati in dajáti -em, star. dajáti -èm nedov. -àj -ájte tudi dájaj -te in -ájte, -ajóč, -áje; dajál -a tudi dájal -ála, -át tudi dájat, -án -ána tudi dájan -a; dajánje in dájanje; (-àt tudi dájat) (á á; á/á á; á ȅ) komu/čemu koga/kaj ~ otrokom denar; Drevo ~e vrtu senco; ~ svinjam |krmiti svinje|; ~ otrokom jesti; dajati koga/kaj ~ darove; ~ kri; ~ otroke v šolo; ~ pomoč; ~ ukaze; poud. ~ koga v nič |omalovaževati, podcenjevati ga|; poud. ~ vse od sebe |močno se truditi|; ~ se slaviti na nastopih; ~ študirat otroke; knj. pog., poud. dajati koga Želodec me ~e |boli|; brezos. V križu me ~e |boli, zbada|; poud. dajati na koga/kaj veliko ~ nase |zelo se ceniti|; knj. pog. dajati za kaj ~ ~ pijačo, vino plačevati
dajáti se dájem se tudi dájati se in dajáti se -em se, star. dajáti se -èm se (á á; á/á á; á ȅ) poud. Onstran meje se že ~ejo |bojujejo|; poud. dajati se z/s kom za kaj ~ ~ s sorodniki za dediščino |prepirati se|; poud. dajati se z/s čim ~ ~ z zaspanostjo |s težavo se upirati zaspanosti|
SSKJ²
dár -ú stil. -a m, tož. mn. stil. darí (ȃ)
1. kar je dano komu v last brez plačila: dati dar; deliti darove; dobiti, prejeti v dar od koga; prinesti v dar; lep dar / dar narave; vznes. darovi zemlje pridelki / žgalni dar v različnih religijah pridelek ali žival, ki se sežge v čast božanstvu
// nav. mn., star. daritev, darovanje: Dari opravit bog'nji po navadi prinese Črtomira lahka ladja (F. Prešeren)
2. posebna nadarjenost ali sposobnost za kaj: za to nimam pravega daru; ima poseben dar za glasbo, za jezike / imela sta različne naravne darove; kritični, pesniški dar; dar opazovanja / imeti dar govora biti dober govornik
● star. utrujen je bil in dišal mu je božji dar vino; jed; vznes. dobra žena je božji dar srečen je, kdor ima dobro ženo; star. prositi za božji dar za miloščino; knjiž. danajski dar ki ni dan iz prijaznosti, ampak z zahrbtnim namenom; iron. torej si spet dobil dar govora si pripravljen, hočeš spet govoriti
Pleteršnik
dȃr, dȃra, darȗ, m. 1) die Gabe; d. božji, die Gottesgabe; das Geschenk; ne odlašaj dati daru potrebnemu, Dalm.; kralju je bila darove nositi šega, Ravn.; v dar dati, schenken; v dar dobiti, zum Geschenk bekommen; dari brati, betteln, Jan.; k daru zvati, zur Abgabe von Geschenken einladen (bei Hochzeiten): godci začnejo k daru zvati, BlKr.; — 2) das Opfer; Kajna Bog in njegovega daru kar ne pogleda, Ravn.; pitni dar, das Trankopfer; Dari opravit bog'nji po navadi Prinese Črtomira lahka ladja, Preš.; — 3) die Gabe, die Fähigkeit; d. proroštva, die Prophetengabe, Cig.; dar besede, die Gabe des Vortrags, Cig. (T.).
Svetokriški
dar -a m dar: kakor de bi letu ne bilu en ſusebni dar im. ed. Boshy ǀ Proſsio Iogri sa dar tož. ed. S: Duha ǀ Bug, inu natura ſo njo s' daram or. ed. te lepote zerali ǀ ſedem darou rod. mn. Svetiga Duhà ǀ Inu Prerok Dauid ſe zhudi de Bug tulikajn gnad, darij rod. mn. inu shazu Nebeshkijh je zhloveku dal ǀ Krajly s' ſvojo laſtno rokò ludem darove tož. mn. talaio ǀ sa vſe dary tož. mn. taisti dan prejete ǀ Imate ſpumnit na dary tož. mn., inu gnade Boshje
Celotno geslo eSSKJ16
dar -u samostalnik moškega spola
1. kar kdo dobi/dobiva v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darilo, dar
1.1 kar kdo dobi/dobiva zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: miloščina
1.2 kar se da/daje komu za hitrejše, ugodnejše, večkrat nezakonito dejanje ali ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: podkupnina
2. v judovstvu kar se podeli/podeljuje oz. da/daje Bogu v čast na oltar, v templju kot prošnja, zaobljuba ali zahvala; SODOBNA USTREZNICA: daritev, daritveni dar
2.1 v krščanstvu Jezus Kristus kot žrtveno jagnje, ki je za dosego zveličanja ljudi umrl na križu
3. kar dobi kdo od Boga, po božji volji; SODOBNA USTREZNICA: dar
3.1 navadno s prilastkom prirojena ali od Boga podeljena sposobnost za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dar, talent
3.2 protestansko, navadno v zvezi z božji kar je podarjeno od Boga za odrešitev človeštva
FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 43 delih
TERMINOLOGIJA: dar/darovi (Svetega) duha
Celotno geslo eSSKJ16
del -a (dejl, del) samostalnik moškega spola
1. pogosto z glavnim števnikom kar nastane z delitvijo celote; SODOBNA USTREZNICA: del, kos
1.1 z vrstilnim števnikom vsak od približno enakih delov, v katere je razdeljena celota
2. kar skupaj s čim drugim tvori, sestavlja celoto; SODOBNA USTREZNICA: del, sestavina
3. vsaka od vsebinsko zaključenih enot besedila; SODOBNA USTREZNICA: del
3.1 z levim prilastkom vsaka od enot obsežnejšega literarnega besedila, navadno izdana, zvezana ločeno od ostalih delov; SODOBNA USTREZNICA: knjiga, zvezek
4. navadno s prilastkom kar predstavlja
4.1 krajevno, področno omejitev česa; SODOBNA USTREZNICA: del
4.2 časovno omejitev česa; SODOBNA USTREZNICA: del
5. navadno s prilastkom, z oslabljenim pomenom izraža
5.1 količinsko omejitev; SODOBNA USTREZNICA: del
5.2 omejitev v meri, stopnji; SODOBNA USTREZNICA: del
5.2.1 v prislovni rabi
5.2.2 v pridevniški rabi
6. kdor/kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake ali podobne značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: del, skupina
6.1 skupina oseb glede na drugo skupino oseb z nasprotnim, drugačnim pogledom, ciljem, prepričanjem; SODOBNA USTREZNICA: stran
7. kar ob delitvi česa pripade posamezniku; SODOBNA USTREZNICA: delež
7.1 navadno s svojilnim zaimkom kar kdo dobi kot potrebno za življenje, preživetje
7.2 navadno s svojilnim zaimkom kar kdo dobi kot plačilo za opravljanje svoje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dohodek
7.3 kar si kdo izbere izmed več stvari, možnosti
7.4 v zvezi biti/priti na del komu izraža, da kaj je, postane last koga; SODOBNA USTREZNICA: pripadati, pripasti
7.5 v zvezah kdo ima del na/v čem / kaj pride na del komu izraža, da je kdo deležen česa nematerialnega, udeležen pri čem
8. kar se da, naredi komu kot povračilo za njegova dejanja; SODOBNA USTREZNICA: plačilo
8.1 kar koga čaka po smrti kot nagrada ali kazen za njegova dejanja; SODOBNA USTREZNICA: posmrtno plačilo
9. navadno gospodarska dejavnost za pridobivanje materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: posel, delo
9.1 kar je komu določeno, da naredi, opravi; SODOBNA USTREZNICA: naloga, poslanstvo
10. s svojilnim zaimkom kar izraža odnos do kakega dejstva, pojava; SODOBNA USTREZNICA: mnenje, pogled
11. kar opredeljuje, označuje delanje, ravnanje, mišljenje glede na potek, uresničevanje; SODOBNA USTREZNICA: način
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 40 delih
FRAZEOLOGIJA: imeti del na/pri Kristusu, imeti del s kom, priti na del meču/štriku/rablju, priti/pasti na del hudiču/vragu
SSKJ²
delíti -ím nedov. (ī í)
1. iz celote delati, napravljati dele: jarek deli njivo na dva dela; deliti na pet delov; zavesa deli sobo v dva prostora / dobiček sta pošteno delila / deliti ljudi na dobre in slabe
2. nav. ekspr. od večje količine dajati po delih: mati jim je delila orehe in hruške / deliti darove, miloščino; darežljivo deliti / učitelj je delil zaušnice; pren., nav. iron. deliti nauke; deliti ljudem pravico
3. navadno v zvezi z z ne imeti česa sam, ampak skupaj s kom: deliti sobo s prijateljem / z nikomer noče deliti oblasti, odgovornosti; prvo mesto si delita naš in avstrijski smučar / ekspr. delila je z možem veselje in žalost; deli usodo s svojimi tovariši, svojih tovarišev ima enako usodo
// dajati kaj od svojega: vsak grižljaj je delila z njim; kar je imel, je delil z reveži; vedno je našel koga, da je delil z njim
4. biti, nahajati se vmes: Gibraltarski preliv deli Afriko od Pirenejskega polotoka; delilo ju je rešetkasto okno; pren. od tega dogodka nas deli skoraj osemdeset let; štel je dneve, ki ga še delijo od vrnitve domov ločijo
5. mat. delati računsko operacijo, pri kateri se ugotavlja, kolikokrat je deljenec večji od delitelja: deliti in množiti; deliti dvajset s pet
● publ. ne delim vašega mnenja nisem takega mnenja kot vi; ekspr. dêli in vladaj! vnašaj neslogo med ljudi, narode, da jim boš lažje gospodoval, vladal
♦ biol. celica se deli se razpolavlja tako, da se razpolovi najprej jedro, nato pa ostali del; jezikosl. deliti besedo prenesti del besede na koncu vrste v naslednjo
    deljèn -êna -o:
    nosil je črno, deljeno brado; deljeni delovni čas delovni čas dopoldne in popoldne
    ●     v pisarno sem stopil z deljenimi občutki različnimi, negotovimi; mnenja so deljena so različna, se ne skladajo
    ♦     mat. deset deljeno s pet je dve
Pravopis
delíti -ím nedov. dêli -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, deljèn -êna; deljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ dobiček; ~ njivo, besede; Zid ju ~i; deliti kaj od česa Ograja ~i vrt od ceste; deliti kaj z/s kom/čim ~ sobo s prijateljem; ~ dvajset s pet; publ. ~ mnenje s kom → biti istega mnenja; deliti komu kaj ~ otrokom darove; naučiti se ~
delíti se -ím se (í/ȋ í) Celica se ~i; Soglasniki se ~ijo na zvočnike in nezvočnike
Celotno geslo eSSKJ
hô in hò; in hôhô medmet
    1. ponovljeno posnema glas pri glasnem smejanju, krohotanju
      1.1. ponovljeno izraža, da se govorec šali, posmehuje
    2. ponovljeno izraža, da govorec s posmehom zanika, zavrača sogovorčevo izjavo
    3. ponovljeno izraža, da je govorec presenečen
    4. ponovljeno uporablja se, ko Božiček govori z ljudmi ali ko ga kdo posnema
    5. kot samostalnik, ponovljeno glas pri glasnem smejanju, krohotanju
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema glas pri smejanju, zlasti moškem, tako kot npr. rus. ho, nem. ho, angl. ho; v 4. pomenu prevzeta iz amer. angl. ho
Pleteršnik
izpívati, -vam, vb. impf. ad izpiti; austrinken; ako mi ne poveste, kdo vsak dan darove sneda in izpiva, kar umoriti vas rečem, Ravn.
Pleteršnik
jábołkọ, n. 1) der Apfel; dekle, lepo kakor j., C.; — 2) jabolku podoben sad: margranovo j., der Granatapfel, Dalm.; kraljevsko j., die Ananas, Cig.; — zlata jabolka, Goldäpfel (aurantiaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.); zlato j., die Orange, V.-Cig.; — zlato j., die Türkenbundlilie (lilium martagon), Cig., Nov.-C.; — rajsko j., der Paradiesapfel (solanum lycopersicum), Tuš. (R.), DZ.; volčje j., das Saubrot (cyclamen europaeum), Cig.; — krompirjevo j., die Beere des Erdäpfelkrautes, Cig.; — hrastovo j., der große Gallapfel, C.; — 3) "v jabolko" pobirati, dajati, t. j. pri svatovščinah za nevesto darove pobirati, dajati, Cig., Npes.-K.; — tudi za novo leto pobirajo "z jabolko" denar, katerega darovalci zatikajo v jabolko, Tolm.; — 4) apfelähnliche Knorpel- und Knochenbildungen: der Kehlkopf, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); — Adamovo j., der Adamsapfel, M.; — j. na kolenu, die Kniescheibe, Cig.; — das Haupt des Arm- und Schenkelbeines, Cig.; — 5) der Knopf an der Spitze des Thurmes; — 6) das Capitäl, der Säulenkopf, Cig. (T.); — 7) der Läufer an der Schnellwage, das runde Laufgewicht, Cig. (T.).
SSKJ²
jesén2 -i ž, tož. ed. v prislovni predložni zvezi tudi jésen (ẹ̑)
1. del leta med poletjem in zimo: bila je jesen, ko se je to zgodilo; stavba mora biti zgrajena do jeseni; od jeseni ne piše; vrnil se bo na jesen ob koncu poletja ali v začetku jeseni; pospravljati pridelke v jeseni; deževna, meglena jesen; pooseb. jesen deli svoje darove / zgodilo se je lansko jesen, knjiž. lanske jeseni
♦ astron. astronomska jesen doba od jesenskega enakonočja do zimskega sončnega obrata
// za ta del leta značilno stanje narave: v dolini je bilo poletje, v hribih pa že jesen; zgodnja jesen / zunaj je jesen jesensko vreme; pren., knjiž. v njihovih srcih je jesen
2. ekspr., s prilastkom doba upadanja življenjske moči: usojena mu je bila prezgodnja jesen / jesen življenja
Celotno geslo eSSKJ
karízma karízme samostalnik ženskega spola [karízma]
    1. sposobnost za zavzeto delovanje in prepričevanje, spodbujanje, vodenje drugih
    2. od Boga dan poseben dar, milost, zlasti za posvečeno življenje, oznanjevanje evangelija v krščanstvu
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Charisma in poznolat. charisma ‛(božje) darilo’ iz gr. khárisma ‛(božje) darilo, milost, dobrota’, iz kharídzomai ‛podarim, darujem’ - več ...
SSKJ²
koledováti -újem in kolédovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ̑)
1. etn. hoditi od hiše do hiše, zlasti med 25. decembrom in 6. januarjem, in s petjem ali igranjem želeti srečo: le malokje še koledujejo
2. nar. s petjem ali igranjem nabirati darove: na starost je veliko koledoval
3. nar. zahodno hoditi od hiše do hiše, zlasti zaradi klepetanja; vasovati: sosede so veliko koledovale
Celotno geslo eSSKJ
kresníca kresníce samostalnik ženskega spola [kresníca]
    1. majhna žuželka z organom za proizvajanje utripajoče svetlobe na spodnji strani zadka; primerjaj lat. Lampyridae; SINONIMI: ekspresivno kresnička
    2. iz etnologije dekle v beli obleki, ki v kresni noči z obhodi in obrednim petjem ljudem izraža dobre želje, prosi za dobro letino
    3. rastlina višje rasti z belkastimi cvetovi v sestavljenih grozdih, ki raste v vlažnih gozdovih; primerjaj lat. Aruncus dioicus
    4. rastlina višje rasti z navadno rožnatimi cvetovi v sestavljenih grozdih, ki raste v šopih; SINONIMI: iz botanike vrtna kresnica
STALNE ZVEZE: vrtna kresnica
ETIMOLOGIJA: ↑kres
Pleteršnik
mȃrati, -am, vb. impf. sich kümmern, beachten; m. za koga, kaj; Zanj družba ne mara, In on ne za njo, Preš.; ne mara za nič, er kümmert sich um nichts; ne mara zanj, er kümmert sich nicht um ihn, er mag ihn nicht; mara za te, kakor za lanjski sneg; mara zanj, kolikor vrana za brodnika, Cig.; maram za to! ich frage den Henker darnach! daran liegt mir gar nichts! ne maram za tvoje darove! za čast marati, auf Ehre halten, Cig.; ne mara za moje besede, er achtet nicht auf meine Worte; — nič ne m. za kaj, sich nichts aus etwas machen, sich über etwas hinaussetzen; nič ne maraj! mache dir nichts daraus! za noben trud nič ne m., sich keine Mühe verdrießen lassen, Cig.; za nevarnost ne m., keine Gefahr kennen, Cig.; ne mara za svarilo, dobre svete, er lässt sich nicht warnen, Cig.; kaj maram, da nisem bogat! was kümmert es mich, dass ich nicht reich bin! ne maram, če kravo prodam, da le dolg poplačam, und wenn ich die Kuh verkaufe, dass ich nur die Schuld bezahle; — marati kaj, etwas mögen, gern haben: ne mara plesa, SlN.; Ne maram Gorenjca, 'Mam rajši Dolenjca, Npes.-K.; — ne maram, da bi hodil k meni, ich will, mag nicht, dass er mir Besuche abstatte; ne maram vedeti, ich mag (will) nicht wissen, Notr.-Levst. (Zb. sp.).
SSKJ²
míl -a -o prid., milêjši (ȋ ī)
1. ki daje zaradi svoje nežnosti, ljubkosti prijeten, blag videz: mil otrok; zelo je mila / imeti mile oči, obraz / v ljudskih pesmih: mila luna; mile zvezdice
// ki prijetno, blago učinkuje: ugaja mi njen mili glas, nasmeh; milo petje otrok / dan je bil jasen in mil; jesensko mila pokrajina / ekspr. mili spomini na mladost polni otožnosti, ganjenosti
2. poln dobrote, ljubeznivosti: dobil je milo ženo / mile besede so ga potolažile; sestrino milo srce / postal je milejši do njega
// malo strog, malo hud: mil sodnik / mila kazen, sodba / nastopili so milejši časi / kriterij ocenjevanja je bil zelo mil
3. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: skozi veje je pronicala mila svetloba; letošnja zima je mila / milo podnebje podnebje brez hudega mraza in velike vročine / epidemija je nastopila v mili obliki
4. ki vzbuja usmiljenje, ganjenost: mili vzdihi trpečih; milo ječanje ranjenca / mila prošnja
5. knjiž., navadno v povedni rabi, navadno z dajalnikom drag, ljub: vedno mu je bil zelo mil / to ji je mil spomin; najmilejša jim je domača pesem / v nagovoru: mili brat; čakam te, mila deklica; vznes. naša mila domovina
6. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža
a) nejevoljo, nestrpnost: pusti ga vendar, za boga milega
b) podkrepitev trditve: pod milim bogom za nobeno rabo nisi prav za nobeno; gre, kamor se mu pod milim nebom zahoče kamor hoče / pog. majka mila, je bil hud
● zastar. pobirati mile darove za dobrodelne ustanove darove, denarne prispevke; ekspr. spomnil se je vseh, ki so z milo ali nemilo roko posegli v njegovo življenje z dobroto ali sovraštvom; ubrati milejše strune poskusiti s prijaznejšim, popustljivejšim ravnanjem doseči svoj namen; pog., ekspr. na (vse) mile viže mu je prigovarjal zelo; najej se do mile volje, po mili volji kolikor hočeš; dela z njim po mili volji kakor hoče; ekspr. sreča mu je bila mila razmere, okoliščine so bile zanj ugodne; ekspr. spati pod milim nebom na prostem
    mílo prisl.:
    milo se držati; milo gledati koga; zelo milo govori; milo jokati; sonce je milo sijalo; milo doneči zvonovi; milo proseče oči / ekspr. ta človek je, milo rečeno, malo omejen / v povedni rabi milo mi je to slišati
    ●     ekspr. milo se mu je storilo (pri srcu) postal je otožen, ganjen
    míli -a -o sam.:
    knjiž. njen mili je odšel; nekaj milega je v njegovem obrazu; vrnil mu je milo za drago za žalitev, krivico se mu je maščeval tako ali še huje, kot je bila storjena njemu samemu
Število zadetkov: 43