Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
zagrêbsti -grêbem dov., zagrébel zagrêbla (é)
1. z grebenjem zakriti, pokriti: otrok je igračko zagrebel; z grebljico zagrebsti žareče oglje / truplo so samo zagrebli / zagrebsti krompir v žerjavico; zagrebel se je v seno / star. lani so ga zagrebli pokopali; zagrebsti grob zasuti; pren., ekspr. zagrebsti žalostne spomine
2. ekspr., s prislovnim določilom dati, potisniti kak del telesa tesno kam v položaj, da se skrije: zagrebsti glavo, obraz v dlani, roke / zagrebsti (si) prste, roko v lase / zagrebsti nohte v kožo zasaditi
    zagrêbsti se ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v
    izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: ves se je zagrebel v delo, študij
    zagrebèn -êna -o:
    biti do pasu zagreben v seno; sedela je z rokami, zagrebenimi v lase
SSKJ²
zahŕkati -am dov. (r̄ ȓ)
1. kratko, sunkovito izdihniti z namenom spraviti sluz iz grla: zakašljal je in zahrkal; od časa do časa je zahrkal
 
ekspr. tako je, je zahrkal hrkajoče rekel
2. dati kratke, sunkovite glasove: razkačena kuna je zahrkala
3. star. zasmrčati: v spanju se je obrnil in zahrkal
SSKJ²
zahŕskati -am dov. (r̄ ȓ)
dati ostre, rezke glasove: zmrznjena trava je zahrskala pod nogami / konj je zahrskal
SSKJ²
zahŕstati -am dov. ()
dati kratke, rezke glasove: ob prestopu je zahrstala suha vejica
SSKJ²
zahrstéti -ím dov. (ẹ́ í)
dati kratke, rezke glasove: zahrstel je sneg in srnjaček je izginil v gozdu; suha veja je zahrstela; brezoseb. pod nogami mu je zahrstelo
SSKJ²
zahruméti -ím dov. (ẹ́ í)
1. dati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove: množica je zahrumela od ogorčenja / v delavnici so zahrumeli stroji; brezoseb. za nami je votlo zahrumelo
// ekspr. hrumeč hitro se premakniti: helikopter je zahrumel po zraku
2. ekspr. razvneto, ogorčeno spregovoriti: govornik je zahrumel, da so mu vsi prisluhnili / zahrumel je nanj, naj odide zakričal, zavpil
SSKJ²
zahúpati -am dov. (ȗ)
dati signal s hupo: voznik je zahupal
SSKJ²
zaiskríti se -ím se tudi zaiskríti -ím dov., zaískril (se); zaiskrèn (ī í)
1. oddati iskre zaradi udarca ob zelo trd predmet: kremen se zaiskri
2. oddati, dati trenutno, intenzivno svetlobo: lučka se zaiskri in ugasne; zaiskriti se v soncu; brezoseb. v temi se je zaiskrilo / oči so se ji zaiskrile od veselja
3. ekspr. iskreč se pojaviti: pred njim se je zaiskril zaklad / v njenih očeh so se zaiskrile solze
● 
ekspr. nenadoma se mu je zaiskrilo v glavi doumel, razumel je
SSKJ²
zajávkati -am dov. (ȃ)
1. dati visoke, zategle glasove, zlasti zaradi telesne bolečine: ranjenec je zajavkal; slabotno zajavkati / ekspr. izgubljeni srnjaček je zajavkal / ekspr. vrata so zajavkala zaškripala
2. z visokim, zateglim govorjenjem izraziti bolečino, nesrečo: ko so izvedeli žalostno novico, so ženske glasno zajavkale / ekspr. vse je zaman, je zajavkala
// ekspr. potožiti, zatarnati: zajavkala je, da nima denarja
SSKJ²
zajécati -am dov. (ẹ̄)
1. zajecljati: otrok je zajecal / zajecati iz zadrege / pomagajte, je zajecala
2. dati kratke, sunkovite, navadno tišje glasove: bolnik je komaj slišno zajecal
SSKJ²
zajókati tudi zajokáti -am, in zajókati tudi zajokáti -jóčem, in zajókati se tudi zajokáti se -am se, in zajókati se tudi zajokáti se -jóčem se dov., zajókajte (se) tudi zajokájte (se) in zajóčite (se) (ọ́ á ọ́)
1. izraziti veliko čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali telesno bolečino s solzami in glasovi: otrok je zajokal in utihnil; zajokati od bolečine, jeze, sreče, žalosti; zajokati ob slovesu; ekspr. bridko, milo zajokati; glasno, tiho zajokati / ni se še vrnil, je zajokala
// začeti jokati: ko je izvedela žalostno novico, je neutolažljivo zajokala
2. knjiž., ekspr. dati joku podobne glasove: kitara, violina je zajokala; zvonovi so zajokali
● 
ekspr. pri njih je včeraj zajokal tretji sin se je rodil
    zajókan -a -o nar. vzhodno
    objokan: zajokan obraz; zajokane oči / vrnil se je žalosten in zajokan
SSKJ²
zakášljati -am dov. (ȃ)
1. sunkovito, glasno izdihniti zrak zaradi dražljajev v grlu, sapniku: ni smel zakašljati, da ne bi prebudil otroka; v zadregi zakašljati; glasno, močno zakašljati / ekspr. ni mogoče, je zakašljal
2. ekspr. dati kašljanju podobne glasove: motor je zakašljal in utihnil
SSKJ²
zakíhati -am dov. (í ȋ)
1. večkrat sunkovito, glasno izdihniti zrak zaradi dražljajev v nosu: zakihal je in si obrisal nos / ekspr. star sem, zakiha mož
2. ekspr. dati kihanju podobne glasove: avtomobil je zakihal in se ustavil
SSKJ²
zakleníti -klénem dov. (ī ẹ́)
1. dati mehanizem ključavnice v tak položaj
a) da se kaj ne da odpreti: zaklenil je in spravil ključ; zakleniti s ključem; ključavnica se sama zaklene / dvakrat zakleniti / zakleniti lisice, vrata
b) da kaj ne more več delovati: zakleniti kolo, volan / zakleniti datoteke, telefon, tipkovnico onemogočiti, omejiti uporabo ali preprečiti nezaželeno izvajanje ukazov, navadno z geslom ali šifriranjem
// s takim dejanjem narediti
c) da notranjost česa ni dostopna: zakleniti omaro, sobo / cerkev čez opoldne zaklenejo zaprejo; pren., ekspr. zakleniti svoje srce
č) da tisto, kar je v čem, ni dostopno: zakleniti denar v blagajno; zakleniti slaščice v shrambo; pren., ekspr. zakleniti bolečino vase
d) da se komu onemogoči dostop do česa: vino mu zmeraj zaklene / pred njim je treba vse zakleniti
e) da kdo mora ostati, kjer je: zakleniti otroka v sobo / zaklenil jo je ven
 
z odgovorom zakleniti komu usta zapreti
2. šport. žarg. preprečiti, da nasprotnik doseže zadetek: vratar je zaklenil gol
    zakleníti se 
    z zaklenitvijo vrat onemogočiti komu drugemu vstop v svoj prostor: ko pride domov, se zaklene; zakleniti se z otrokom v hišo, sobo
    zaklenívši zastar.:
    zaklenivši vhodna vrata, je odšel spat
    zaklénjen -a -o:
    zaklenjen avtomobil / zaklenjen računalnik; zaklenjena tipkovnica
SSKJ²
zaklepetáti -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́)
1. ekspr. spregovoriti živahno, sproščeno o nepomembnih stvareh: zaklepetala sta o šolskih letih; zaklepetati po francosko
// živahno, sproščeno reči, povedati: nič ti nisem zamerila, je zaklepetala
2. dati ostre glasove z udarjanjem zgornjega dela kljuna ob spodnji del: štorklje so glasno zaklepetale
// zašklepetati: udaril je po mizi, da je vse zaklepetalo / zaklepetati z zobmi / spet so zaklepetali kolovrati zadrdrali
    zaklepetáti se ekspr.
    1. živahno, sproščeno govoreč o nepomembnih stvareh se zadržati kje predolgo: zaklepetati se pri znancu; zaklepetala se je s sošolkami / zaklepetati se do polnoči
    2. zareči se, zagovoriti se: ne zaklepetaj se, to ti bo škodovalo
SSKJ²
zakoníčiti -im dov. (í ȋ)
zastar. dati čemu koničasto obliko: žival napne telo in ga zakoniči
    zakoníčiti se 
    prodreti, zariti se v kaj s konico in tam ostati: igla se je zakoničila v kožo / četa se zakoniči v sovražnikove vrste
    zakoníčen -a -o:
    zakoničena steklena cevka
SSKJ²
zakrožíti in zakróžiti -im dov. (ī ọ́)
1. začeti krožiti: okrog zemlje bo zakrožil nov satelit / zrak spet zakroži
2. nav. ekspr. narediti pri premiku krogu podobno pot: nad njimi zakroži orel / plesalca zakrožita nekajkrat po dvorani / zakrožiti s klobukom, z roko po zraku narediti gib v obliki kroga
3. ekspr. začeti prehajati od ene osebe k drugi: kozarec zakroži iz rok v roke / zakrožiti s pogledom po pokrajini
4. ekspr. dati čemu obliko kroga, dela kroga: artist zakroži telo / zakrožiti roke v skodelico
● 
ekspr. živahno mu zakroži kri (po žilah) postane živahen, sproščen; ekspr. okrog ustnic mu zakroži vesel nasmeh zaigra; star. pevci so zakrožili veselo pesem zapeli; z nakupom parcel zakrožiti zemljišče zaokrožiti
SSKJ²
zakúhati -am dov. (ú ȗ)
1. dati kako živilo v vrelo tekočino, da se v njej skuha in nastane jed: zakuhati rezance, zdrob; zakuhati v juho, krop, mleko / zakuhati na juho, mleko / zakuhati juho z rezanci
2. pog. zaradi nepravilnega delovanja, okvare segreti se do vrenja: voda v hladilniku je zakuhala / avtomobil, hladilnik pri hudem vzponu lahko zakuha
3. ekspr. postati razgret, rdeč zaradi
a) napora, popitega alkohola: od hoje, vina je zakuhal
b) vznemirjenja, razburjenja: ob teh očitkih zakuha, da ne more prikriti rdečice
4. ekspr. zelo se vznemiriti, se razburiti: zbil mu je klobuk z glave, pa ni zakuhal
// zaradi vznemirjenja, razburjenja pojaviti se v visoki stopnji: v srcu zakuha jeza / brezoseb. v njem je zakuhalo
5. ekspr. povzročiti komu kaj neprijetnega, nezaželenega: pazi, da nam kaj ne zakuhaš / zakuhati komu neprijetnosti, sramoto, težave / pog. zakuhati jo komu
// povzročiti kaj neprijetnega, nezaželenega: zakuhati pretep, zaroto
    zakúhati se ekspr.
    nastati, razviti se: utegnejo se zakuhati neprijetne zadeve / kadar se zberejo črni oblaki okrog te gore, se rado kaj zakuha / v državi, vojski se bo kaj zakuhalo
    zakúhan -a -o:
    zakuhani rezanci
SSKJ²
zakvásiti -im tudi zakvasíti -ím dov., zakvásil (ā ȃ; ī í)
1. povzročiti, da postane kaj (zaradi vrenja) kislo; zakisati: zakvasiti zelje
2. dati, dodati kvas: zakvasiti testo
    zakvášen -a -o:
    zakvašen hlebec
SSKJ²
zalájati -am dov. (ȃ)
1. oglasiti se s kratkim, odsekanim glasom: zunaj je zalajal pes; cvileče, zategnjeno zalajati / v gozdu je zalajal lisjak, srnjak
// s predlogom z lajanjem izraziti nejevoljo nad prisotnostjo koga: pes je na vsakega prišleca renčeče zalajal; zalajati nad kom, v koga
2. slabš. reči, povedati z ostrim, zadirčnim glasom: utihni že vendar, je jezno zalajal
3. ekspr. dati lajanju podoben glas: nekje v daljavi so zalajali mitraljezi
Število zadetkov: 1431