Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
vbóčiti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
dati čemu navzdol, navznoter ukrivljeno obliko: žival je vbočila hrbet / vbočiti pločevino; deska se je vbočila
    vbóčen -a -o:
    vbočeni deli površja; stopalo je premalo vbočeno
    ♦     geom. vbočeni kot kot, manjši od 180°; 
prim. vbokel
SSKJ²
vdahníti in vdáhniti -em dov. (ī á)
1. knjiž. zajeti zrak v pljuča pri dihanju; vdihniti: globoko vdahniti
2. ekspr. dati, ustvariti: veselje je vdahnilo njenim očem žar / pisatelj je vdahnil junaku živost / vdahniti komu idejo, misel
SSKJ²
vdíhati1 -am dov. (í ȋ)
1. zajeti zrak v pljuča pri dihanju: vdihati svež zrak
// zajeti kaj sploh v pljuča pri dihanju: vdihati dim, vonj
2. ekspr. dati, ustvariti: doživetje mu je vdihalo novih moči
    vdíhan -a -o:
    vdihan dim
SSKJ²
vdíhniti -em dov. (í ȋ)
1. zajeti zrak v pljuča pri dihanju: globoko, počasi vdihniti; vdihniti skozi nos, usta; vdihnil je in pridržal dih
// zajeti kaj sploh v pljuča pri dihanju: vdihniti smrad, vonj / prižgal je cigareto in nekajkrat slastno vdihnil
2. ekspr. dati, ustvariti: veselost je vdihnila njenemu obrazu posebno lepoto / slikar je sliki vdihnil življenje
    vdíhnjen -a -o:
    vdihnjen zrak
SSKJ²
vèčpotézen -zna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
1. teh. narejen v več potezah: večpotezni zvar / večpotezno varjenje
2. šah. pri katerem je treba v več potezah dati mat ali doseči odločilno prednost: večpotezni problem; večpotezna kombinacija
SSKJ²
vèčpotéznik -a m (ȅ-ẹ̑)
šah. problem, pri katerem je treba v več potezah dati mat:
SSKJ²
vkleníti vklénem dov. (ī ẹ́)
1. dati komu na roke, noge lisice, verigo za onemogočenje svobodnega gibanja: aretirance so vklenili; vkleniti po dva in dva skupaj / vkleniti komu roke v lisice; pren. hoteli so mu vkleniti duha, voljo
// tesno obdati in s tem onemogočiti neovirano premikanje: led vklene ladjo / množica ga je vklenila medse / otroka je vklenila v naročje stisnila
// nar. nadeti jarem: vkleniti vole / vkleniti v jarem
2. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo ne more delati, ravnati tako, kot bi hotel, mogel; utesniti: družba ga je vklenila / delo ga je vklenilo
3. ekspr., v zvezi z v narediti, povzročiti, da je kdo čemu podrejen: vkleniti nove države v regionalni okvir / življenje ga je vklenilo v družbene norme
// spraviti v neprijetno stanje, kot ga določa samostalnik: vkleniti koga v odvisnost, suženjstvo / pomanjkanje ga je vklenilo v pesimizem
// glede na raznovrstnost, pestrost preveč togo izraziti: pisatelj je značaje junakov vklenil v kalupe, sheme / vkleniti življenje v besede
● ekspr. vkleniti koga v zakonski jarem poročiti ga s kom; ekspr. vkleniti v objem objeti; ekspr. mestece so vklenili v obzidje obdali z obzidjem
    vklénjen -a -o:
    biti vklenjen v poklicne dolžnosti; vklenjenega so odpeljali v zapor
SSKJ²
vmontírati -am dov. (ȋ)
1. pritrditi, dati stroj, sestavni del v kaj; namestiti, vstaviti: vmontirati elektromotor v pralni stroj
2. film. pred dokončno obdelavo vstaviti dodatne posnetke, napise: poleg igranih prizorov bodo v film vmontirali tudi dokumentarne
SSKJ²
vnóžati se -am se nedov. (ọ̑)
nar. vzhodnoštajersko, z dajalnikom ne ljubiti se, ne dati se: vnoža se mi iti po drva
SSKJ²
vréskniti -em in vrêskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ)
dati kratek, rezek glas pri premiku, sprožitvi: zapirač je vresknil
SSKJ²
vročíti -ím dov., vróčil (ī í)
1. adm., ptt v predpisani obliki izročiti pisemsko pošiljko, listino naslovniku: vročiti brzojavko; vročiti odločbo, spis
2. zastar. izročiti, dati: vročiti komu denar
    vročèn -êna -o:
    pismo mu ni bilo vročeno
    ♦     pravn. vročena tožba
SSKJ²
vsejáti vsêjem dov., vsêj in vsèj; vsejál (á ȇ)
1. dati seme v zemljo, da bi vzklilo: vsejati pšenico, rože / vsejati seme; pren., ekspr. vsejati lepe besede v srca otrok
// ekspr. povzročiti, da se kaj kje pojavi, razširi: vsejati ljubezen, upanje
2. pog. izgubiti: spet je vsejal dežnik
    vseján -a -o:
    vsejana pšenica, repa
SSKJ²
vzbóčiti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
dati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: vzbočiti prsi, trebuh; močno, nekoliko vzbočiti / vzbočiti pločevino; pri segrevanju se pokrov in dno vzbočita / krilo se je v vetru vzbočilo v balon
    vzbóčiti se 
    dvigniti se v obliki visokega loka: nad mestom se je vzbočila mavrica / iz ravnine se tu in tam vzboči grič
    vzbóčen -a -o:
    vzbočen hrbet; vzbočeno čelo
SSKJ²
vzdéti vzdénem dov., vzdêni vzdeníte (ẹ́)
knjiž., navadno v zvezi z ime, vzdevek dati, določiti: profesorju slovenščine so vzdeli ime Vejica
SSKJ²
vzdíhniti -em dov. (í ȋ)
1. s slišnim globokim vdihom in izdihom izraziti žalost, hrepenenje, olajšanje: premolknil je in vzdihnil; še v spanju je kdaj vzdihnila; od ugodja, z olajšanjem vzdihniti; ekspr. iz dna duše vzdihniti; hrepeneče, nejevoljno vzdihniti; glasno vzdihniti; globoko vzdihniti / zadnjo besedo je komaj slišno vzdihnila izgovorila / starec vzdihne: To so bili lepi časi
2. knjiž. dati vzdihu podoben glas: zunaj je vzdihnil veter; brezoseb. med ločjem je proseče vzdihnilo
SSKJ²
vzročíti -ím dov., vzróčil (ī í)
šport. dati, dvigniti roko navzgor: razkoračiti se in vzročiti
SSKJ²
vzrohnéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. hrupno izraziti jezo, nezadovoljstvo: vzrohneti zaradi krivice / kako si le drznete, je vzrohnel
2. ekspr. dati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove; zahrumeti: motor, stroj vzrohni
SSKJ²
zaárati -am dov. (ā)
dati aro za kaj: zaarati hišo
    zaáran -a -o:
    parcelo ima že zaarano
SSKJ²
zabetonírati -am dov. (ȋ)
1. prekriti, zapolniti z betonom: zabetonirati poti med gredicami; zabetonirati razpoke / zabetonirati temelje
2. narediti stene, tla česa z betonom: zabetonirati gnojnično jamo; zabetonirati vodnjak
3. prekriti, obdati z betonom, da je trdno nameščeno: zabetonirati cevi
4. z betonom, betonsko pregrado zapreti, zadelati: zabetonirati izhod / zabetonirati rov / zabetonirati radioaktivne odpadke v jamo
5. pri betoniranju dati v kaj kot njegov sestavni del: v steno so zabetonirali cele skale
6. publ. narediti kaj trdno, nespremenljivo: zabetonirati svoja stališča
● publ. zabetonirati obdelovalne površine pozidati
    zabetoníran -a -o:
    stebri so že zabetonirani
SSKJ²
zabobljáti -ám dov. (á ȃ)
dati glasove kot voda pri močnem vretju: voda v kotličku je zabobljala
● ekspr. nekaj je zabobljal in umolknil sunkovito in nerazločno rekel, povedal
Število zadetkov: 1431