Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Pohlin
deželski [dežẹ̄lski] (duželski) pridevnik

posvetni, deželski

PRIMERJAJ: dežela

Celotno geslo eSSKJ16
dolanji -a -e (dulajni, dulani, dulanji) pridevnik
1. ki leži, je nižje; SODOBNA USTREZNICA: spodnji
2. v zvezi z veter ki prihaja z vzhoda; SODOBNA USTREZNICA: vzhodni
FREKVENCA: 36 pojavitev v 10 delih
Celotno geslo Pohlin
Dolenjska [dolẹ́njska] samostalnik ženskega spola

Dolenjska

Celotno geslo eSSKJ16
dom -a/-u (dum, dom) samostalnik moškega spola
1. prostor, kraj, kjer kdo stalno živi, od koder izhaja; SODOBNA USTREZNICA: dom
1.1 poslopje, v katerem kdo stalno ali začasno biva; SODOBNA USTREZNICA: prebivališče, dom
1.2 s prilastkom kraj, kjer prebivajo Bog, zveličani; SODOBNA USTREZNICA: nebesa
2. dežela, v kateri se je kdo rodil, kjer prebiva; SODOBNA USTREZNICA: domovina
FREKVENCA: 143 pojavitev v 28 delih
Celotno geslo eSSKJ16
domovina -e samostalnik ženskega spola
dežela, v kateri se je kdo rodil, kjer prebiva; SODOBNA USTREZNICA: domovina
FREKVENCA: 9 pojavitev v 4 delih
Celotno geslo eSSKJ16
drag -a -o pridevnik
1. ki stane veliko denarja; SODOBNA USTREZNICA: drag
1.1 ki ima zaradi določenih lastnosti veliko materialno vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragocen
1.2 v zvezi dragi čas / drago leto obdobje, v katerem so cene visoke zaradi pomanjkanja dobrin; SODOBNA USTREZNICA: draginja
2. ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragocen
2.1 ekspresivno ki zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: čudovit, veličasten
2.2 v zvezi držati/imeti/štemati (za) drag imeti v časti, ceniti
3. do katerega ima kdo zelo pozitiven čustveni odnos; SODOBNA USTREZNICA: ljub
4. ekspresivno ki je prisoten, upoštevan v majhni meri; SODOBNA USTREZNICA: redek
5. negotovo, ekspresivno poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže
FREKVENCA: 223 pojavitev v 31 delih
TERMINOLOGIJA: drago korenje
Pleteršnik
drȃjna, f. 1) der Gassenhauer, Cig.; das Buhlerlied, Pohl., ZgD.; — 2) zügelloses Treiben: ha, to bo drajna! ZgD.; — 3) der Ort zügellosen Treibens, der Tummelplatz, Cig., Jan.; Mesto Ljubljana bo pokraj'na, Kranjska dežela turška drajna, Npes.-K.; — 4) die Buhldirne, Pohl., M., Gor.; ta dečla postane opravljiva drajna, Bas.; — prim. drandati, direndaj.
Celotno geslo Pohlin
Drinopolje [nepopoln podatek] samostalnik srednjega spola
  1. Trakija, tj. pokrajina na južnem Balkanu
  2. mesto Odrin, Adrianopel
Pleteršnik
držȃnje, n. 1) das Halten; napačno d. života, peresa (pri pisanju), ogr.-Valj. (Rad); — 2) die Räumigkeit, die Capacität (eines Gefäßes), Cig. (T.); do polnega držanja napolnjen, DZ.; — 3) = dežela, država, ogr.-C.; šel je v daleko držanje, Cig.; — 4) die Haltung, die Geberden, Cig., C.; die Aufführung, das Benehmen, ogr.-C.
Prekmurski
držánje tudi déržanje -a s
1. zasedanje: Szedsztva dr'zánye sze ete mészec 8-moga zacsne AIP 1876, br. 1, 2
2. vzdrževanje: ocsa, i mati ſzta ſze mogla za nyihovo dr'sánye, i gori odhranyenyé ſzkrbeti KM 1790, 84
3. vedenje: Jezus dika lejpoga dr'sánya KM 1783, 40; za volo finoga dr'sánya KOJ 1833, XIV; I z-táksim dr'zányom odisla, tak da bi kralica bila AIP 1876, br. 9, 5
4. opravljanje: Na pokouro dr'zánya dén KŠ 1771, 852; vu pokoro dersányi SM 1747, 54
5. vsebina: dr'zánye ti knig BRM 1823, V
6. država, dežela: z-ednoga dr'sánya v-drugo dr'sánye KM 1790, 22; po vſzem 'Sidovſzkom dr'sányi KM 1796, 97; prejkvzeme ládanye vszejh austriánszkih Dr'sányov KOJ 1848, 109; Zdr'ſi Goszpodne Krála naſſega, i dáj nyemi miloscso, naj ſzvoja dr'sánya ravnati more KM 1783, 118; tiváriſtva, ſtera ſze za obcsinſztvo, národe, ali za dr'sánya imenüjejo KM 1790, 88; vu czaszarszki, i králeszki dr'sányaj KMK 1780, A(1)
Pleteršnik
držę̑la, f. = dežela, ogr.-Valj. (Rad).
Prekmurski
držéla -e ž dežela, pokrajina: ménſe Á'zie Ikónie dr'zéla KŠ 1771, 571; I vo je ſla knyemi vſza Judee dr'zéla KŠ 1771, 103; szo 'ze od nigda törszka dr'zéla AI 1875, kaz. br. 5; Grcskoga orſzága dr'zéle po iméni Achaie meſzto KŠ 1771, 487; okouli bodoucsega dr'zéla KŠ 1771, 178; vu czejlo okouli dr'zélo Galilee KŠ 1771, 105; vu daleko dr'zélo KŠ 1771, 222; Vdr'zéli Genezaret KŠ 1771, 47; v törszkoj dr'zéli AI 1875, kaz. br. 3; okouli Jordána le'zajoucse dr'zéle KŠ 1771, 9; té tri dr'zél bogáti prednyari AI 1875, kaz. br. 3; zvön ti najmrzlejši držel AI 1878, 8; odide od nász, v-toplêse dr'zéle KAJ 1870, 24; na dr'zéle i rázlocsne jezike gledoucs KŠ 1771, A5b; Za one držéle je celo bogastvo AI 1878, 18; tam vtiſzti dr'zélaj KŠ 1771, 546; štera so po tej držélaj AI 1878, 4
Celotno geslo Pohlin
dužela

GLEJ: dežela

Svetokriški
Edom -a m zemljepisno lastno ime Edom: Taku govori G. Bug: Try pregrehe bom odpuſtil Edomu daj. ed., to zheterto pak pregreho mu nebom odpuſtil (V, 597) Édom, dežela med Mrtvim morjem in Akabskim zalivom (SP 1 Mz 32,4), v Novi zavezi imenovana grecizirano Idumeja; → Idumejet, → Judemeja, → Judemejar
Celotno geslo eSSKJ16
edomiterski -a -o pridevnik
ki se nanaša na biblijsko pokrajino Edom ali Edomce, Edomite; SODOBNA USTREZNICA: edomski, edomitski
FREKVENCA: 8 pojavitev v 2 delih
Celotno geslo eSSKJ16
edomski -a -o pridevnik
ki se nanaša na biblijsko pokrajino Edom ali Edomce, Edomite; SODOBNA USTREZNICA: edomski, edomitski
FREKVENCA: 31 pojavitev v 2 delih
Celotno geslo eSSKJ16
egipski -a -o (egipski, jegipski) pridevnik
ki se nanaša na stari Egipt ali stare Egipčane; SODOBNA USTREZNICA: egiptovski, egipčanski
FREKVENCA: 56 pojavitev v 4 delih
Celotno geslo Pohlin
Egipt [egīpt] samostalnik moškega spola

Egipt

Svetokriški
Egipt -a m zemljepisno lastno ime Egipt: Egypt im. ed. je ta Kateri oskerbi te lazhne ǀ je is AEgypta rod. ed. raishal ǀ ta Isvoleni folk s'Egypta rod. ed. je pobegnel ǀ h'Firshtu celliga Egijpta rod. ed. je bil poviſhan ǀ bò mene ſpelal s'Egijpta rod. ed. ǀ rajsha pruti Egyptu daj. ed. ǀ Ioseph je imel veliku skerbij, inu opravila, dokler cell Egypt tož. ed. je regeral ǀ Bug sapovej pojti Mojseſsu v'Egijpt tož. ed. ǀ S. Shimon pak gre v' AEgypt tož. ed., v' Affrico, inu Britanio ǀ s'beſsedo napauni zevu AEgijpt tož. ed., s'Kobilzami, inu s'Komarij ǀ te negnusne shabe, katere cell ægypt tož. ed. ſo bile napolnile ǀ vus Egijpt tož. ed. resfrisha ǀ tudi Abraam njega Ozha ta je bil shal v'Egypt tož. ed. ǀ v'AEgijpt tož. ed. je imela beshati ǀ sklene de hozhe v'ægypt tož. ed. pojti ǀ kadar je pò Egypti mest. ed. raishal ǀ kadar ſe ſo v' AEgypti mest. ed. nashli ǀ shlishi de v'AEgypti mest. ed. je vſiga obilnu ǀ ena shena v'Egijpti mest. ed. eniga krokotila je lubila kakor ena Matti lubi ſuoje edinu deteze ǀ njega lubi Syn Joſeph shivj, inu Krajlova v'ægypti mest. ed. ǀ G. Bug je bil sklenil pomorit te pervo rojene po cellem AEgyptu mest. ed. metaforično dežela greha: ſe lozhi s'Egypta rod. ed. tiga greha ǀ poſili jeh hozheo v'Egypt tož. ed. tega pakla perpravit ǀ v'tem neuarnem Egypti mest. ed. tiga ſapalaviga ſvejta Egípt, lat. Aegyptus, gr. Αἴγυπτος, kraljestvo v Severni Afriki
Celotno geslo eSSKJ16
egiptarski -a -o pridevnik
ki se nanaša na stari Egipt ali stare Egipčane; SODOBNA USTREZNICA: egiptovski, egipčanski
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Število zadetkov: 124