Zadetki iskanja
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
neduha ž, F3, asthma, neduha, teſnúſt, ali teṡhkúſt v'perſih, de ſe davi, inu ne more prou vun metati; dyspnaea, teſnoba v'perſih, neduha, kir eden teṡhku diha; hectice, -ces, vel hectica, -ae, jetika, neduſhlivoſt, neduha
Vorenc
nekadanji prid., F16, Ariopagus, en nékadanî plaz v'tem méſti Ahene[!]; arula, tudi ena ẛa ẛherjavizo nekadanîa poſſoda; choa, ena nékadanîa gerzhka mera; confarreatio, -onis, en nékadani offer per ṡhenitovanîu ṡa otroke iméti, kateri bi farji ratali; convadari, k'rihti, ali h'pravdi klizati po nékadanî ſtari ſhegi, ṡlaſti kadar taiſta partia je oblubila priti; crusma, en ſtar nékadanî inſtrument, na kateri ſo bili, kadàr ſo pleſſale te ſtare babe; haruspex, -cis, en Bogoviz, kateri je mèrkal na oſſerzhje ṡhivinsku per nékadanîh offrih; praeterito tempore, nékadai, nékadanî zhas, poprei; praetexta, -ae, ena ſorta dolṡiga gvanta per teh nekadanyh Rimlanih, kateri ſo ty otroci noſſili do ſedemnaiſtiga leita; philyra, -ae, tá ṡnoternîa leipa ṡhkorja, ali koṡha od lipoviga driveſſa, na katero ſo ty nékadanî ludè piſſali; priscus, -a, -um, ſtar, tega ſtariga zhaſſa, nekadanî; pristinus, -a, -um, tá pervi, nékadanî; stibadium, -dÿ, tudi ena ſorta is ṡeliṡzha ſturjene poſtile, na kateri ſo ty nékadanî ludje navado iméli, de ſo na tajſti jedli; sumen, -nis, ſvinṡku ſalu, ali ena nekadanîa ṡhpiṡha; tempus praeteritum, nékadanî zhas
Vorenc
nekaj zaim., F5, aliquid, neikai, keikai; conditum, neikai od notar narieniga korenîa, luṡzhyn, inu ſadú; inest in amore fructus, v'lubéṡni je neikai vṡhitka; lymphaticus, -a, -um, lymphatatus, -a, -um, eden preſtraſhen de grè ob pamet, kir je neikai v'vodi vidil; machinari, neikai golufniga ſe ṡmiſliti, ali ṡnaiti
Vorenc
Vorenc
nespraznjen prid., inexhaustus, -a, -um, neſpraṡnîen, neṡjemlen, neṡmankan, v:g: ſod, ali ſtudeniz, de ſe ne more h'konzu priti
Vorenc
nesreča ž, F13, adversitas, ẛuparnoſt, neſrèzha; apprehendo, -ere, popadati, popaſti, ẛapopaſti, ẛadeti, neſrèzha me je ẛadela; casu accidit, ſe je permèrilu po ſrézhi, ali neſrèzhi; inauspicató, neſrèzhnu, po neſrèzhi; infelicitas, neſrèzha; infortunium, neſrèzha, ṡhkoda; integrascere, ut integrascit hoc malum, letá neſrèzha ṡupet pride, ſe ponavla; malum, -li, ṡlú, hudú, neſrèzha; kakòr de bi vſih ludy ṡlú, ali neſrèzhe bile v'kupai na en kup ṡneſſene; malum est prae manibus, neſrèzha je pred rokami; malum est praesens, ṡlú, muja, neſrèzha je v'prizho; omen, -nis, enu ṡnaminîe ſrèzhe, ali neſrèzhe; ominari, ſrèzho, ali neſrèzho prerokovati
Vorenc
nevernik m, F4, apostata, kir ſvojo vero ẛaverẛhe, ẛapuſti, nevernik; atheos, atheus, Nevernik, kateri ſe cilú nyzh na Bogá neahta, preṡ duſhnik, meini de nei Bogá; desertor fidei, sapuṡzhaviz te vere, nevernik; paganus infidelis, en Aidt, nevernik, pogán
Vorenc
nezjemljen prid., inexhaustus, -a, -um, neſpraṡnîen, neṡjemlen, neṡmankan: v:g: ſod, ali ſtudeniz, de ſe ne more h'konzu priti
Vorenc
nezmanjkan prid., inexhaustus, -a, -um, neſpraṡnîen, neṡjemlen, neṡmankan, v:g: ſod, ali ſtudeniz, de ſe ne more h'konzu priti
Vorenc
nigdar prisl., F7, adagia sunt: Sova nigdár kregula ne rody; groſsus, -si, te neṡréle fige, katere nigdar ne ṡorè; imunis ſcelerum, pres obeniga gréha, kateri nei nigdár gréha ſturil; injuratus, -a, -um, nepriſeṡhen, kateri nei nigdár priſegel; nollem dixiſse, jeſt bi hotel, de bi ne bil nigdár tega djal; nunquam, nigdár, obenkrat, nikúli; umquam, nigdár
Vorenc
nimam nedov., F21, adespotus, -ti, en ſhterzar, kateri nema obeniga goſpuda, moiſtra, ſlushè; bruchus, ena maihina mlada kobiliza, katera ſhe peruti néma; desperans, kateri néma obeniga vupanîa; disparanimorum, ne enák, kateri néma te pameti kakòr tá drugi; diſsonus, -a, -um, kar néma prave viṡhe, ſhtime, ali glaſſú, neṡglihliu; exorbatus, -a, -um, kateri néma vezh ſtariſhih; exors, -tis, pres, kateri nyzh néma; frigidus homo, en zhlovik, kateri néma k'obeni rizhi luſhta; fucus, -ci, zhermèl, kir nema ṡhela; intemperia, -arum, tú klanîe na veiſti, de eden néma obeniga pokoja; intestatus, -a, -um, tá kateri je vmerl pres teſtamenta, kateriga erbizh biti ſe nihzhe ne napovei, ali kateriga teſtament obene mozhi néma; obstipatus, -a, -um, ṡapert, kateri ſtola néma; proletarÿ, vbogi ludè, kateri nyzh némajo, kakòr doſti otrúk; unigenitus, -ti, edinurojen, edini ſyn, kateri néma brata niti ſeſtre; vacans, -tis, klateṡh, kateri néma nyzh k'delli, nedélovin
Vorenc
nisem nedov., F89, absdetus, -a, -um, kar nei vezh v'nevadi; absens, vel abscens, kateri nej tukaj; absum, me nei tukai; edurus, -a, -um, de nei cilú terd; hybrida, en zhlovik, kateriga ozhe, inu mati néſta obá s'ene deṡhele; Nazarei, ſo ſe imenovali ty, kateri néſo vina pyli, niti dolge laſſy redili; neutralis, -le, kateri nei na obeno ſtrán; non, ne, nikar, nei; non extat alius, nei obeniga druṡiga; non sum securus de vita, ſi néſim lebna ṡhiher; non sunt nugae, tú neſo otrozhje ygre; obsoletus, -a, -um, nei vezh v'navadi, vun s'navade
Vorenc
noht (nohat) m, F10, exungulare, nohty obréṡati, parkle iſtergati; irrectus, -a, -um, ut irrectus pollex, paliz, katerimu nei nohát obréṡan; onyx, onychis, nohát na perſteh, na rokah, ali na nogah; paronychia, -ae, ena ṡanuhtniza, velika bolézhina ṡa nohtmy; praesegmina ungvium, nohty odréṡky; ptergium, -gÿ, nuht ali mreina v'ozheſſi, en raſt okuli nohtou, da gnoi; reduvia, ṡanuhtniza, kadar ſe koṡha od nohty lozhi, ali je ṡa nohtam gnoji, de prozh grè; ungvis, -is, nohát, parkel
Vorenc
noreti nedov., F8, bacchari, pyanzhovati, norrejti; debacchare, vel ri, pyan divjati, norreti, vſe ẛapyti; delirare, ob um, ali ob pamet priti, obnorreti, norreiti; dementire, dementare, ob pamet poiti, norréti; efferus, a, -um, ṡlobán taku mozhnu, kakòr de bi norel, groṡovid, prehúd; fatuari, ṡmamlen biti, norréti; interfurere, v'meis divjati, v'meis norreti; perfurere, ṡlu divjati, ali norréti
Vorenc
nucanje s, F8, habitus publicè usui, ſo ga ozhitnu derṡhali k'nuzanîu; intractatus, -a, -um, equus intractatus, en ne ṡvuzhen koyn, nikár ṡa nuzanîe; precarius, -a, -um, ena ſproſhena, ali poſojena reizh k'nuzanîu, v'ti viṡhi, de ſe ima ṡupèt popolnoma poverniti, na puſſodo vṡèt; tractatio armorum, oroṡhya nuzanîe; usucapere, ſebi eno reizh perlaſtiti ṡkuṡi dolgu darṡhanîe, inu taiſte rizhy nuzanîe; usucapio, -onis, tujſtu perlaſtenîe ṡkuṡi dolgu darṡhanîe, ali nuzanîe; usus, -us, navada, vshivanîe, nuzanîe; utensilis, -le, utensilia, ſléhernu orodje k'nuzanîu
Vorenc
oben zaim., F29, atrophus, katerimu obena jéd nyzh ne nuza; avius locus, kir nei obeniga poota; frigidus homo, en zhlovik, kateri néma k'obeni rizhi luſhta; illaetabilis, nereṡveſſelen, preṡ veſſelja, de obenimu ne dá veſſelja; inausus, -a, -um, kateriga ſe nei ſmel ſhe nikuli oben podſtopiti, ſturiti; intemperatus, -a, -um, pres vſe mère, kateri ne more obene maſſe imèti; intestatus, -a, -um, tá kateri je vmerl pres teſtamenta, kateriga erbizh biti ſe nihzhe ne napovei, ali kateriga teſtament obene mozhy néma; neutralis, -le, kateri nei na obeno ſtrán; non extat alius, nei obeniga druṡiga; nullibi, nigdèr, v'obenim kraju; placatè, krotku, tihu, pres obeniga ſerda; ullus, -a, -um, oben; prim. obeden
Vorenc
obetanje s, F2, manceps, -cipis, tudi kateri kai predá s'obetanîam, de ga hozhe tega kupza ſhirmati; stipulatio, oblublenîe, sa volo poroṡhtva v'roko ſeganîe, obeitanîe ene ſproſſene rizhy
Vorenc
obilnost ž, F12, abundántia, -ae, obilnoſt, obilje; alluvies, vel alluvio, vel alluvium, obilnoſt kolne vodè, povodnîa; confluentia, obilnoſt; copia, -ae, obilnoſt, doſti, vſiga ṡadoſti; exuperantia, obilje, obilnoſt; numatio, velika obilnoſt danarjeu, doſti gotovih danarjeu; perfectio, popolnamoſt, dodélanîe, obilnoſt, polnúſt; profluentia, -ae, obilje, obilnoſt, ṡadoſtina, vſiga ṡadoſti; profusè, s'veliko obilnoſtjo, vſe zhes plavajozhe; redundatio, prevelika obilnóſt de zhes grè; superamentum, -ti, oſtanik, kar zhes oſtane, obilnoſt; ubertas, rodovitnoſt, rodovitoſt, obilnoſt
Vorenc
obljubljeni sam., F5, acceptilátio, plazhanîa quitinga, ali ſposnanîe od eniga, de je tú nîemu oblublenu prejel; desponsata viro, moṡhú oblublena, ẛarozhena; Nazareus, oblubleni; pacta conjux, oblublena ṡa ṡheno; stipulari, oblubiti, ali tú oblublenu pegerovati
Vorenc
obropati dov., F11, degraſsari, opléniti, opuliti, reṡhaliti, reṡbyti, na pooti obrupati; depeculari, obrupati, vſe pobrati, ṡlaſti danarje, ob danarje priti; depopulare, ẛatréti, pogubiti, folke konzhati, obrupati; depraedari, porubiti, obrupati; despoliare, ſleizhi, obrupati; diripere, porubiti, obrupati, po ſyli vṡèti; dispoliare, obrupati, rubiti; exinanire aliquem, eniga cilú obrupati, de mu cilú nyzh ne oſtane; expoliare, iſleizhi, obrupati; fanum expilare, Cerkou obrupati; privare, odvṡèti, obrupati, ob enu, ali ob drugu eniga perpraviti
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 9
- 10
- 11
- 12
- 13
- 14
- 15
- ...
- 26
- Naslednja »
Število zadetkov: 514
Dostopnost