Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
neveren -rna prid. neveren, krivoveren: taku terdouraten bil, Kakar Faraon, Neveren im. ed. m, kakor Mahomet ǀ Silnu grobu je bil falil Thomash, de taku neverin im. ed. m je bil ǀ Venem duori ſe najde ta verni Mardocheus, inu ta neverni im. ed. m dol. Aman ǀ sa isvelizaine tiga neverniga rod. ed. m Thomasha ǀ Debora pò tem kir ie bila ubila tiga neuſmileniga, inu neverniga tož. ed. m ži. Siſara ǀ v'Indij taisti neverni im. mn. m ajdouski ludje taku mozhnu ſvoje starishi ſposhtujeio ǀ Taista je ſturila rodovitno deshelo teh vernih, nerodovitno teh nevernih rod. mn. ǀ ſo rojeni v' leteh nevernih mest. mn. deshelah ǀ mei temi nevernimi or. mn. greshniki je prebival primer.> hushi, inu nevernishi im. mn. m bi bil kokar ty neverni Ajdy → neoveren
Svetokriški
Ninive zemljepisno lastno ime Ninive: Tu veliku Meſtu Ninive im., kateru trij dni en kojnik nej mogal prejesdit ǀ Bug sapovej Preroku Ionu de bj imel pojti pridigvat v'tu veliku Mestu Ninive tož. ǀ Od tot rajshaimo v'tu veliku Meſtu Ninive tož. ǀ kakor nekadaj Jona Prerok, kateri nej hotel pojti v' Ninive tož. pridiguat ǀ Bug sapovej pojti Mojseſsu v'Egijpt, Ionu v'Njnive tož. Nínive, glavno mesto asirskega kraljestva (SP 1 Mz 10,11); slovnični spol in število iz korpusa nista razvidna.
Svetokriški
nisibenski prid. iz Nisibisa: S. Iacob Niſibenski im. ed. m sposna de je bil rejshal suoje mestu od tiga pogublejnia s'kusi proshno (I/1, 57) → Jakob(us) 2.; → Nisibe
Svetokriški
noreti nedov. zabavati se, noreti: celli puſt je vshemah hodel, inu noril del. ed. m (V, 181) ǀ ony ſo tebe bugali, kir ſo lebali, pyanzhuali, pleſſali inu noreli del. mn. m (V, 163) ǀ potle nej vidil, de bi noreli del. mn. m (V, 166) → nor
Svetokriški
nucati -am nedov. koristiti, uporabljati: To arznio imate nuzat nedol. vy, Kateri imate bolesan te Offerti ǀ leta arznia nemore nuzhat nedol., ampak shkodovat Krajlu ǀ kaj nuza 3. ed. enimu, kateri na ſvetlom ſtoij s'sapertmi ozhmij ǀ nezh nenuza +3. ed. de edn pravi jest verujem v's. Evangeli ǀ vezh shkodimo, kakor pak nuzamo 1. mn. ǀ na meſti arznje ſtrup nuzamo 1. mn. ǀ ym nenuzate +2. mn., temuzh shkodite ǀ Kaj meni sdaj nuzaio 3. mn. moj veliki shazi ǀ ty S. Vuzkeniki veliku ſort arzny nuzajo 3. mn. sa sdrauje te dushe ǀ kaj njemu sdaj nuzhaio 3. mn. njegove loterie, presheshtva, pyanſtva ǀ Tem neovernem nezh nenuzaio +3. mn. njih dobra della ǀ Nuzai vel. 2. ed. tedai verna dusha leto boshio arznio ǀ dobru lebajmo inu nuzajmo vel. 1. mn. naſh shivot dokler je mlad ǀ Vſy greſhniki, inu greshinze nuzajte vel. 2. mn. to arznio ǀ Nuzaite vel. 2. mn. arznio te pokure ǀ kar narvezh bo mogozhe lastne ſlovenske beſsede bom nuzal del. ed. m ǀ veliku Meſti bosh nuzhal del. ed. m ǀ tvojo pamet ſi nuzala del. ed. ž h'reshaleinu tvojga blishniga ǀ gvishnu bi veliku nuzalu del. ed. s, inu pomoglu, kadar bi vezh pridig v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu ǀ malu ti bo nuzhalu del. ed. s ǀ nym bi nezh nenuzalu +del. ed. s, meni paK bi veliKu shkodvalu ǀ aku leto arznio bote nuzali del. mn. m hitru bote oſdravili ← srvnem. nutzen ‛koristiti, biti koristen, uporabljati’
Svetokriški
ob predl. I. s tož. ob za izražanje izgube: ob uſe pride, kruha strada, petlat more pojti ǀ kakor je bil sturil uni firsht s'Dino, katero ob nje devishtvu je bil perpravil ǀ Abſolon je bil sapovedal ſvoim sholneriom Davida ob leben perpravit ǀ S. Auguſtinus bo rekal de ſi op pamet prishal II. z mest. ob: kaj bi djal S. Paulus kadar bi ob naſhim zhaſsu shivil ǀ ob suojm rojstvi ǀ ob pravem zhaſsu tuoje venograde obdelash, oKopplesh, inu poreshesh ǀ ob ſuhim kruhu, inu frishni vodi ſo shiveli
Svetokriški
obdelati -am dov. obdelati: de bi shli v' vinograd Svete katholish karshanske Zerkvi obdellat namen. terto te dushe ǀ ta kateri neobdella +del. ed. m vinograd ſvoje dushe ǀ ob pravem zhaſsu tuoje venograde obdelash 2. ed., oKopplesh, inu poreshesh ǀ Shiher kmety nyve, inu vinograde, inu vinograde obdelaio 3. mn. ǀ ſo na mejſti njega orali, ſiali, inu nyve obdelali del. mn. m
Svetokriški
obdolžiti dov. obdolžiti: ta drugi Kateri ga je bil obdolshil del. ed. m nej mogal dozhakat, de bi bila poshta prishla (I/2, 107)
Svetokriški
Obededomov -a prid. Obed Edomov: Krajl David je hotel s' hishe Obededonave rod. ed. ž puſtiti preneſti to skrinio Boshio v' ſvoje meſtu (V, 365) ǀ Je shlishal Krajl David de Skrinia Boshja je shegnala Obededomovo tož. ed. ž hisho (III, 610) ǀ hisho Obedonavo tož. ed. ž s'blagom je nepolnila (I/1, 119) → Obededom
Svetokriški
obhajati -am nedov. obhajati, tj. 1. prihajati na um, v zavest, v čustvovanje: hude shelje jo sazhneo obhaiat nedol. ǀ Po tem sazhneo te ſmertne teshave ga ohaiat nedol. ǀ hude misly, inu shelje ga obhaieio 3. mn. ǀ Ti vidish blagu tvojga blishniga, tebi dopade, shelje tebe obhajeio 3. mn. taiſtu skuſi ohernio, inu golufio doſezhi ǀ teshke misly ga obhaiaio 3. mn. ǀ hude misly ſo ga obhaiale del. mn. ž ǀ shushnave ſo njega obhajale del. mn. ž 2. praznovati: danas ſe obhaia 3. ed. Shegnajne te Boshje Zirkue ǀ Na dan Svetiga letniga Shegnaina per vſaki Zerkvi veliku veſſelje duhounu, inu teleſſnu ſe vidi, inu obhaja 3. ed. ǀ obhaiamo 1. mn. Prasnik ǀ danas obhajemo 1. mn. shegnajne te Boshje Zerkvi ǀ zhegar Gud, inu Praſnik, danaſs obhaieo 3. mn. 3. dvovid. dati, dajati obhajilo: Mashnik S: Rèshnu Tellu perneſe, inu to bolno obhaiat nedol. hozhe ǀ Mashnik ga obhaia: 3. ed. ali kakor tu Svetu obhailu praime, garlu mu pozhi ǀ kadar s'Svetem Reshnem Teleſſam vaſs obhajeio 3. mn. ǀ Na mejſti Mashnika en Angel je obhaial del. ed. m Raymunda de Penefort ǀ Mashnik poprei kakor je karshenike obhajal del. ed. m, na vus glaſſ je djal obhajati se dvovid. sprejeti, sprejemati obhajilo: s' veliko andohtio ſe gre obhaiat nedol. ǀ Nebo ſe pofliſſal s' andohtio ſe obhajat nedol. ǀ ſi dolshan ſe spravit s' tvojm blishnim, kadar ſe gresh obhaiat namen. ǀ poite andohtliu ſe obhajat namen. ǀ vſak Praſnik ſe ſpovejsh inu obhajash 2. ed. ǀ gorje temu katiri v' takorshnem ſtanu ſe obhaia 3. ed. ǀ s' veliko andohtio ſe obhaià 3. ed., kar prezei osdravi ǀ pogoſtim ta, inu una ſe spoveduje, inu obhaja 3. ed. ǀ dolgu zhaſſa v' Zerkvi molite, po goſtim ſe obhaiete 2. mn. ǀ ſe je s' zhiſtim, inu vernem ſerzam obhaial del. ed. m ǀ kadar ſe je obhajal del. ed. m per S: Mashi ǀ na te Trij krajle dan ſe je obhaiala del. ed. ž ǀ vſak torek andohtliu ſe je spovedala, inu obhajala del. ed. ž ǀ ti gardi, inu zherni ſo v' naglaunim grehi ſe obhaiali del. mn. m ǀ ſmo vſij ſe ſpovedali, inu obhajali del. mn. m ǀ kadarkuli ſe ſo obhajalij del. mn. m od velike ſlatkusti ſo bilij samakneni ǀ vſak dan ſo vezh ſvetih Mash andohtlivu poshlushali, inu vſako Nedello ſe obhajeli del. mn. m
Svetokriški
objeti -jemem/-jamem dov. objeti: kadar moli, Boga hozhe objeti nedol. ǀ de bi my mogli njega obieti nedol., inu kushati ǀ sakaj nas hozhesh obyeti nedol. ǀ je prishal tebe objeti namen., inu kushati ǀ Chriſtus ſname roke is krisha ga objeme 3. ed., inu v' zhelu kushne ǀ k'snaminu njegove dobrute jo objeme 3. ed., inu sazhne kushovati ǀ Ozha ga v'ſvojo gnado vſame, ga obieme 3. ed., inu kushne ǀ kateriga lubesniu obyeme 3. ed., inu na ſvoje Boshje perſe pertiſne ǀ tiga boboinika gori vsdigne, ga lubesniu objame 3. ed. ǀ objemi vel. 2. ed., inu kushaj tudi ti Vſmileniga Jeſuſa Chriſtuſa ǀ kushnite, inu obijemite vel. 2. mn. s' uſtmi ǀ prezej sdaj bi k' njemu tekal, bi ga objel del. ed. m ǀ je bil S. Marca obiel del. ed. m, inu kushal
Svetokriški
obriti dov. ostriči: poprej imamo obriti nedol. naſhe laſsij (I/2, 137) ǀ ona ima poprej laſij ostrizhi, inu obriti nedol., de ima tudi nohti odresat (II, 516)
Svetokriški
odbiti -bijem dov. odbiti: de bi Turka samogli od Dunaia od biti nedol., inu Turzhio sapoditi ǀ popade en Kamen luzhij v'eniga pſa, nogo mu odbie 3. ed. ǀ En dan sazhne garmeiti, ter treshi v' leta ſteber, ter en ſam pushtob odbie 3. ed., namrezh C ǀ glavo, inu rokè ſi odbije 3. ed. ǀ ſtrela nebeska je bila odbila del. ed. ž taiſti pushtop C
Svetokriški
odgristi -izem dov. odgristi: s'sobmij jesik ſi odgriſe 3. ed. (I/1, 109) ǀ de bi shtrike odgrisli del. mn. m (III, 59)
Svetokriški
odrešenje -a s odrešenje: So ſnamine te lubesni, ſo plazhilu nashiga Odreisheina rod. ed. ǀ jeſt ſim taiſtu Jagne Boshie, kateru ima offranu biti sa odresheine tož. ed. tiga Sveita ǀ de bi sa odreisheine tož. ed. vashih dush krishan bil ǀ sa odresheina tož. ed. celliga Svejtà
Svetokriški
odsekati -am dov. odsekati: je bil sapovedal enimu glavo, rokè, inu nogè odſekat nedol. ǀ hitru ſdere ſvojo ſablo, inu enemu sholnerju uhù odſeka 3. ed. ǀ podai hitru noge, de tudi yh odseka 3. ed. ǀ en Rabel je bil njemu urat odſekal del. ed. m ǀ ta pervikrat kadar je bil mahnil je bil enimu enu vhu odsekal del. ed. m ǀ Iudith kadar je bila Holofernuſu glavo odſekala del. ed. ž ǀ S. Petra ſo krishali, S. Paulu ſo glavo odſekali del. mn. m
Svetokriški
odvaliti -im dov. odvaliti: sapovei de imaio kamen od groba prozh odvaliti nedol. ǀ ſapouej kamen odualiti nedol. ǀ tu kamenje odvalj 3. ed., tiga mladenizha vun slejzhe, inu oſdravi
Svetokriški
odvračati -am nedov. odvračati (od prave poti): hozheo ludy od pridige odurazhat nedol. ǀ Chriſtus odurazha 3. ed. ludij od Luciferia ǀ On odvrazha 3. ed. ludij, inu yh ſapeluie ǀ gorje ſtutauſhenkrat taiſtom, kateri resnizo ſaurashio, inu odurazhaio 3. mn., de bi resnizo negovorili
Svetokriški
ofrovati -ujem nedov. žrtvovati, darovati: s'Kusi martro ſo bily perſileni MaliKon offrovati nedol. ǀ prezei je sapovedal Boguve sahualit, inu shgane offre jem offruvati nedol. ǀ kakor pudemo pred oblizhe Boshje offrovati namen., inu moliti ǀ Trije krajli is dalnih deshel ſo perijesdili njemu offruati namen. ǀ kadar je v'Tempel shal molit, inu offruvati namen. ǀ Kadar ſo, shli Maſhniki Bogovom offrouat namen. ǀ poprej kakor je shal G. Bogu offrouati namen. je vſe ſvoje hishne ludy kupaj poklizal ǀ v'naſhih pak offrujemo 1. mn. tu pravu Iagne Boshje Christuſa Iesuſa ǀ spomin S. Rus. T. katiru Mashniki offruieio 3. mn. per S. Mashi ǀ malu lona bodo dosegli, dokler is ſerzam n'offruieio 3. mn. ǀ G: Bug ta element te vode n'hozhe de bi mu offroval del. ed. m ǀ zhe bo Bogovam offrouala del. ed. ž ǀ ſo pres prave andohti Malikam offrovali del. mn. m ǀ Bogu ſaturnu ſo zhlovesku meſſu offruali del. mn. m → ofer
Svetokriški
oglje -a s oglje: on ſe je bil na gorezhe vogle tož. ed. poloshil ǀ perloshite vogle tož. ed., pihajte mozhnejshi ǀ s'ſvojo ſapo tu mertuu vogle tož. ed. oshivj h'nuzu tiga kovazha ǀ Krug ſe je bil v'vogle tož. ed. preobernil ǀ vidim Franciska de nagorezhim voglu mest. ed. leshj ǀ na gorezhem vogli mest. ed. leshè
Število zadetkov: 3680