Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar oblačilnega izrazja ziljskega govora v Kanalski dolini

Celotno geslo Ziljski
rob roba samostalnik moškega spola
zemljevid
ròːƀ, ʀòːƀ
rob zrrobni del tkanine, oblačila
[ˈjes‿(s)m̥] z mašìːn’əm fàːjn ròːƀ narèːđwa
štráːjfəst ròːƀ [u facalíətọ]
na čìːkl̥ca [...] spọ́ːđa je mẹ́ːwa pa n đọ̀ːx ròːƀ, đə sa ˈđou̯ta spùːstlẹ, kàːkər sẹ ʀáːstu
Celotno geslo Ziljski
smaga smage samostalnik ženskega spola
zemljevid
STALNE ZVEZE: dejati na smago
Celotno geslo Ziljski
splehati spleham dovršni glagol
zemljevid
obeliti zrnarediti kaj bolj belo ali razbarvati
rjúːše je splẹ́ːxu na tráːu̯ŋ̥kọ, ˈjəx je [...] zmùəču m̥ pa səšìːu̯ tùːđẹ óːsm̥ đnìː, xˈkə đə [...] sa prìːšle pˈrou̯ ƀìəle
sòːnce tùːđẹ splẹ̀ːxa
Celotno geslo Ziljski
šlonk šlonk šlonk pridevnik
zemljevid
šlòːŋk
vitek
sa mẹ́ːle tìːste šlaƀàːŋke [...], đe sa ƀˈlẹ [...] šlòːŋk
Celotno geslo Ziljski
špìk špíka samostalnik moškega spola
zemljevid
šˈpək
konica
[àːu̯ƀa] u šˈpək
ˈto je bˈla šíːwənca na tʀìː špìːke, đə ko sa čaƀáːte šíːwale, [...] ko s đjàːu̯ šˈpək nòːtəʀ [...] je šˈpək žìə màːu̯ pʀaʀẹ́ːzu
Celotno geslo Ziljski
štajf štajf štajf pridevnik
zemljevid
štàːjf
trd, tog
tùː je stáːʀa čìːkl’a .. tùːle j pađfùətʀano [...], đə je ˈbəl štàːjf ƀˈwə
Celotno geslo Ziljski
štìh štíha samostalnik moškega spola
zemljevid
šˈtəx
vbod zrprvina pri šivanju, vezenju
prìə()‿k se ǥóːrta šlọ́ːǥa, đə se xˈkəle nardìː m̥ pa póːle se štíːše .. mìːkne nardòː
ta pọ̀ːknẹ [...] štíːšẹ
Celotno geslo Ziljski
treti trem nedovršni glagol
zemljevid
treti zrodstranjevati olesenelo steblo od ličja
zə wapúːča je [prèːja] tə̀ru, xˈkə đə je šˈwa kọ́ːža ˈđou̯
Celotno geslo Ziljski
žòk žôka samostalnik moškega spola
zemljevid
ˈžak, ˈžḁk
žep
ˈjes pa mùərm̥ mẹ́ːtẹ .. [ƀúːrtax] ƀìəš skùəs kòːj? đə màːm ˈžak, [...] màːm ˈwəsčəs kak šnáːjcər nòːtrẹ

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Abecedno razvrščanje imen s predimki

Kako razvrstimo po abecednem redu večdelne priimke, ki se začnejo z van/de, pisano z malo začetnico, npr. van den Berg?

Jezikovna
Ali je pravilno »dezodorant« ali »deodorant«?

Večkrat vidim zapisano besedo deodorant. Ali ni pravilno dezodorant? Hvala za vaš odgovor.

Jezikovna
Daljšanje osnove z j pri imenu »Garcia«

Zanima me, zakaj pride pri tvorbi svojilnega pridevnika priimka Garcia do pisne podaljšave osnove z j (Garcijev; SP, člen 958).

Jezikovna
Deljenje besed

Zanima me, kako pravilno delimo besede:

raznovrstnost, vrednost, večjih, regionalnih, biomasa, proizvedeno, soproizvodnji, kamnih, predalpskih, Ljubljana, prihodnjih in angleško besedo naturally.

Jezikovna
»Dirka po Franciji« in sklanjanje imena ekipe »Jumbo Visma«

V teh dneh lahko spremljamo dirko po Franciji. Imam dve vprašanji.

  • Ali je prav Dirka po Franciji ali dirka po Franciji (francosko Le Tour de France)?
  • Kako se pravilno sklanja ime ekipe Jumbo Visma? Je prav kolesar iz Jumbo Visme ali kolesar iz Jumba Visma ali kolesar iz Jumba Visme?

Jezikovna
Dva priimka moške osebe: kako sklanjati in kako navajati

Zanima me, kako sklanjamo dva priimka ene moške osebe? Npr.: * Srečal sem Tadeja Mohor Ivačiča. * Srečal sem Tadeja Mohorja Ivačiča. Oz. pri navajanju: * ... mnenje Potočnik Dajčmana (2007) * ... mnenje Potočnika Dajčmana (2007) ... Ali bi nam glede na že objavljeni odgovor v zvezi s pregibanjem tujih dvojnih imen (Dvojna francoska imena tipa »Jean Paul« in njihovo pregibanje) priporočili, da v imenu Jeppe Tranholm-Mikkelsen sklanjamo oba priimka (Jeppeja Tranholma-Mikkelsena) ali samo zadnjega (Jeppeja Tranholm-Mikkelsena)?

Jezikovna
Dvojna francoska imena tipa »Jean-Paul« in njihovo pregibanje

Zanima me, kako sklanjati dvojna francoska imena tipa Jean-Paul (Sartre), Jean-Luc (Godard) ipd.

Poleg tega me zanima, kje lahko v SP '01 najdem pravilo SP '62, ki v poglavju Tuja lastna imena (Posebnosti v sklanjatvi, str. 63) navaja, da se vezaj pri dvojnih francoskih imenih v odvisnih sklonih izpušča, sklanjata pa se obe imeni, ter ali paragraf 428 v SP '01 velja le za primer Rimski-Korsakov ali tudi za omenjena francoska imena oziroma za katere druge primere.

Jezikovna
Izbira ločila za opredelitev obdobja med dvema časovnima točkama

Lepo vas prosimo za vaše mnenje o tem, katero ločilo – pomišljaj, poševnico ali vejico – bi bilo najboljše uporabiti v spodnjem primeru. Gre za to, kako na časovni premici ali pa v tabeli zapisati okvirne letnice, ko se je nekaj zgodilo. V glavnem besedilu bi lahko na primer zapisali, da je Korint obiskal okoli leta 50 do 52 n. št. oziroma da je bila njegova knjiga objavljena okoli leta 60 ali 61 n. št. Problem nastane pri zapisu tega dogodka na časovni premici oziroma v tabeli, kjer je prostor omejen in ni možen daljši zapis, zato se sprašujemo, katera rešitev bi bila najboljša.

  • Ok. 50–52 n. št ali Ok. 50/52 n. št

  • Ok. 60–61 n. št. ali Ok. 60/61 n. št. ali Ok. 60, 61 n. št.

Nam se nekako zdi najbolj smiseln zapis s pomišljajem. Kljub temu se poraja vprašanje, ali je pomišljaj upravičen, saj se omenjeno ni odvijalo v obdobju od enega do drugega leta, ampak se je zgodilo enkrat v navedenem obdobju. Zanimiv se nam je zdel tudi zapis s poševnico. Ker pa poševnica lahko sporoča "del enega in drugega leta", se pri tej rešitvi pojavlja vprašanje, ali bi se res razumelo kot "oziroma". Najlepša hvala za pomoč.

Jezikovna
Izgovor imena podjetja »Spar«

Zakaj se ime podjetja oz. trgovin Spar in Interspar izgovarja s š-jem?

Jezikovna
Izgovor izpeljank iz samostalnika »dež« ter raba predloga »v« oz. »na«

Kako se pravilno izgovori besedo dežnik? V SP je napisana ena možnost (dežník -a [də]), po SSKJ sta dovoljeni dve možnosti ([dežník] in [dəžník]), na portalu Franček pa je posnetek izgovora s širokim e.

Kaj je prav, živim na Javoru/Krtini ali v Javoru/Krtini (mišljeni sta naselji), grem na Javor/Krtino ali v Javor/Krtino, prihajam iz Javora/Krtine ali z Javora/s Krtine? Na spletni strani Amebis Besane je napisana 2. možnost, torej (kje) v Javoru/Krtini ..., pri Jesenicah in Ptuju pa piše (kje) na Jesenicah/Ptuju. Od česa je odvisna raba predloga v ali na ob zem. lastnem imenu (kraja, mesta, naselja ...)?

Jezikovna
Kaj je »rastoči slovar«?

Zanima me, kaj pravzaprav pomeni zveza rastoči slovar in kako ugotovim, kateri slovarji so rastoči?

Število zadetkov: 8959