Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
čebéla čebéle samostalnik ženskega spola [čebéla] in [čəbéla]
    žuželka s sivim in rjavim ali rumenim progastim zadkom, ki daje med in vosek; primerjaj lat. Apidae
STALNE ZVEZE: afriška čebela, čebela ubijalka, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, zimska čebela
FRAZEOLOGIJA: kot bi koga pičila čebela, lepiti se na koga, na kaj kot čebele na med, priden kot čebela
ETIMOLOGIJA: = stcslov. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela < pslov. *bъčela ali *bьčela; morda sorodno z ↑bučati ali iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
dedováti dedújem in dédovati dédujem nedovršni glagol [dedováti] in [dédovati]
    1. dobivati premoženje v last po umrlem, zlasti sorodniku
    2. dobivati, prevzemati od staršev, prednikov kako telesno, duševno lastnost, nagnjenje
    3. ekspresivno dobivati, prevzemati od predhodnikov
ETIMOLOGIJA: ↑ded
Celotno geslo eSSKJ
kôzel kôzla samostalnik moškega spola [kôzəu̯ kôzla]
    1. odrasel samec koze
    2. odrasel samec manjšega parkljarja z zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v gorah
    3. slabšalno kdor je neresen, neumen, nepremišljen ali se mu to pripisuje
    4. sprednji, dvignjeni sedež na vozu, zlasti kočiji
    5. neformalno član (samostanskega) reda, ki ni duhovnik
FRAZEOLOGIJA: grešni kozel, star kozel, ustreliti kozla
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kozьlъ, star. bolg. kozél, rus. kozël, češ. kozel < pslov. *kozьlъ iz ↑koza
Celotno geslo eSSKJ
ôsel ôsla samostalnik moškega spola [ôsəu̯ ôsla]
    1. konju podobna domača žival z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Equus africanus asinus
      1.1. samec te živali
    2. iz zoologije konju podoben kopitar z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Asinus
    3. podoba, predmet, ki predstavlja konju podobno domačo žival z dolgimi uhlji
    4. slabšalno kdor je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno bik
FRAZEOLOGIJA: delati osla iz koga, imeti koga za osla, kazati osle (komu), kronan osel, presedlati s konja na osla, star osel, trmast kot osel, Osel gre samo enkrat na led.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. osьlъ, hrv. ȍsao, rus. osël, češ. osel < pslov. ali slovan. *osьlъ, prevzeto prek germ., prim. got. asilus, iz lat. asellus ‛osliček’, iz asinus ‛osel’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
prádéd prádéda tudi prádèd prádéda samostalnik moškega spola [prádét prádéda] tudi [prádèt prádéda]
    2. navadno v množini, ekspresivno davni prednik
ETIMOLOGIJA: ↑ded
Celotno geslo eSSKJ
vnúk vnúka samostalnik moškega spola [wnúk]
    1. hčerin ali sinov sin
    2. navadno v množini, ekspresivno daljni potomec
ETIMOLOGIJA: = cslov. vъnukъ, hrv., srb. ùnuk, rus. vnúk, češ. vnuk < pslov. *vъnukъ, morda iz ide. *h2anṓu̯ ‛ded’, prvotno ‛mali ded’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
analfabét -a m (ẹ̑)
kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek: njegov ded je analfabet; število analfabetov pada
// slabš. kdor se na kako stroko slabo spozna, nevednež: v politiki je popoln analfabet; tehnični analfabet
SSKJ²
áta -a tudi -e m (á)
v družinskem okolju moški v odnosu do svojega otroka: ali je ata doma? pokliči ata h kosilu / kot nagovor ata, počakaj / stari ata stari oče, ded
SSKJ²
blagopokójen -jna -o prid. (ọ̄)
spoštljivo pokojni: naš blagopokojni ded
SSKJ²
brízgniti -em dov. (í ȋ)
1. izteči, izliti se v močnem curku: kri brizgne iz žile / voda mu je brizgnila v obraz
2. hitro se razpršiti: val je udaril ob čoln, da je voda brizgnila na vse strani / krogle so brizgnile skozi odprtino
3. preh. v močnem curku izpustiti kaj tekočega: brizgniti vodo v zrak, slino iz ust; pren., ekspr. molči, je strupeno brizgnil ded
SSKJ²
číkati -am nedov. (ȋ)
1. žvečiti tobak: ded čika in pljuva
// pog. žvečiti sploh: kar naprej nekaj čika in melje
2. nizko pljuvati: ves čas čika po tleh
SSKJ²
déd tudi dèd déda m, im. mn. dédje in dédi (ẹ̑; ȅ ẹ́)
1. stari oče: moj ded je dočakal visoko starost; podedovati po dedu; njegov ded po očetu je bil zdravnik
2. nav. mn. prednik: tu so živeli že naši dedje
3. nar. severovzhodno moški, navadno starejši; dedec: gostilna je bila polna dedov
// (zakonski) mož: dobila je mladega deda
SSKJ²
dédec -dca m (ẹ̑)
1. ekspr. moški, navadno starejši: čokat, debel dedec; star dedec; oženjen dedec; vsa kuhinja je polna dedcev
// nizko (zakonski) mož: končno je le dobila dedca; ta dedec pretepa svojo ženo
2. ekspr. čeden, postaven moški: sosed je bil dedec in pol; prijeten, simpatičen dedec
3. zastar. stari oče, ded: moj dedec so bili preprost kmet
4. del manjše priprave za zapenjanje ali vtikanje: dedec in babica
● ekspr. ali je še kaj dedca v tebi? moškosti, hrabrosti
SSKJ²
dédej -a m (ẹ̑) nar. koroško
1. stari oče, ded: dedej in vnuki
2. moški, navadno starejši; dedec: slep dedej
3. (zakonski) mož:
SSKJ²
dédek -dka m (ẹ̑) ljubk.
1. stari oče, ded: dedek se igra z otroki; dedek in babica
2. star moški, starec: živel je dedek, ki ni imel več ne žene ne otrok / dedek Mraz po izvoru mitološka oseba, upodobljena navadno kot dobrodušen starec z dolgo sivo, belo brado, oblečen v kožuh in s kučmo na glavi, ki ob novem letu otrokom prinaša darila
SSKJ²
dremúckati -am nedov. (ȗ)
ekspr. lahno dremati: ded je vso zimo dremuckal na peči; leno je dremuckala na soncu; dremuckal je kakor maček; s smiselnim osebkom v dajalniku malo se mi dremucka
SSKJ²
goldínar -ja m (ȋ)
1. denarna enota stare Avstrije: ded je še zmeraj računal z goldinarji
// kovanec v vrednosti te enote: v žepu so mu žvenketale krone in goldinarji
2. nekdaj zlatnik, srebrnik sploh: plačal je kar z goldinarji
♦ num. renski goldinar zlatnik, kovan od konca 14. stoletja v zahodni Nemčiji; rajniš
SSKJ²
ljúbljenec -nca m (ū)
1. s prilastkom kdor uživa posebno naklonjenost koga: najmlajši sin je očetov ljubljenec; bil je vesel družabnik in ljubljenec deklet; biti ljubljenec vse družine; ta igralec je ljubljenec občinstva
2. ekspr. ljubljen človek: ded pripoveduje zgodbe svojim ljubljencem vnučkom / zastar. dekle je ponosno na svojega ljubljenca fanta
// kar je komu ljubo, drago sploh: otroku se ptički smilijo, zato pridno krmi svoje ljubljence
SSKJ²
mežnáriti -im nedov. (á ȃ)
pog. biti cerkovnik: tukaj sta mežnarila že njegov oče in ded
SSKJ²
njíhen -hna -o zaim. (ȋ)
zastar. njihov: njihen ded / njihna gnada
Število zadetkov: 114