Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
dẹ̑dič, m. 1) der Erbe; oporočni d., der Testamentserbe, nujni d., der Notherbe, Cig., ("dedič [dedov pravnuk ali vnuk], kaže, da se je iz početka imenoval samo on, kdor ostaje doma na dedini [Stammhaus], der Majoratsherr", Levst. (Nauk, 169.)); — 2) — dedec 6), Rez.-C.
Pleteršnik
dẹ̑dnik, m. 1) = dedič, Cig., Jan., Vrt., DZ., Levst. (Zb. sp.); — 2) der Herrenpilz (boletus edulis), Rihenberk-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
èrb, ę́rba, m. po nem. Erbe, pogl. dedič.
Pleteršnik
ę́rbič, m. der Erbe, Trub.-Mik., pogl. dedič.
Pleteršnik
oporǫ̑čən, -čna, adj. Testaments-, testamentarisch, Cig., Jan.; oporočni pristavek, das Codicill, Cig., Jan.; oporočni dedič, der Testamentserbe, Cig., Jan.
Pleteršnik
podẹ̑dnik, m. = dedič, der Erbe, Vrt.
Pleteršnik
poglavȋt, adj. 1) Haupt-, Cig. (T.); na vse poglavite praznike, Krelj; poglavita reč, Trub.; poglavito mesto, die Hauptstadt, Meg., prisega iz 17. stol.-Let.; poglaviti dedič, der Universalerbe, Dol.-Svet. (Rok.); — hauptsächlich, Cig. (T.); — 2) angesehen, vornehm, Meg.; p. mož, Dalm.; poglaviti ljudje, Dict.
Pleteršnik
postávən, -vna, adj. 1) stattlich; lepa, postavna hiša, SlN.; postavna gospodinja; stellig, Jan.; — gesetzt (vom Charakter), Cig. (T.); p. mož, M.; — 2) Gesetz-, gesetzlich, gesetzmäßig: postȃvne določbe, postavni dedič, postavna mera.

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
hèrbaš -a m dedič: naj szo ti právi herbasje nê od nagnyeni z-örocsine AIP 1876, br. 3, 1
Prekmurski
ö́ročnik -a m dedič: ete je örocsnik, pojte, bujmo ga KŠ 1771, 70; pren. Csi ſzi pa ſzin, tak i örocsnik Bo'zi KŠ 1771, 564; Csi ſzmo ſzinovje, i örocsniczke ſzmo KŠ 1771, 465; Mi szmo tak dike bo'ze Örocsniczi odebráni KAJ 1848, 138; I vsze krsztsenike Vcsini örocsnike Nébe prebitka KAJ 1848, 132
Prekmurski
ǘročnik -a m dedič: naj bou ürocsnik etoga ſzvejta KŠ 1771, 455; naj nam bou vekivecsni ürocsnik SIZ 1807, 4; kakti ürocsnika miloscse Bo'se SIZ 1807, 10; naj ürocsniczke boudemo KŠ 1754, 190; vcsini náſz vnebéſzaj ürocsnike KŠ 1754, 267; Ino ürocsnike, Vcſini ſzebom vrét náſz BKM 1789, 18

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
baščenik [baščeník] samostalnik moškega spola

dedič

Celotno geslo Pohlin
ded2 [dẹ̄d] samostalnik moškega spola

dedič

PRIMERJAJ: dedič

Celotno geslo Pohlin
dedič [dẹ̑dič] samostalnik moškega spola

dedič

PRIMERJAJ: ded2

Celotno geslo Pohlin
erb [ẹ̄rb] samostalnik moškega spola

dedič

Celotno geslo Pohlin
erbič [ẹ̄rbič] samostalnik moškega spola

dedič, ki je še otrok

Celotno geslo Pohlin
kšaftnik [kšaftník] samostalnik moškega spola

stara beseda v oporoki določeni dedič

Celotno geslo Pohlin
rajmnodedič [rajmnodẹ̑dič] samostalnik moškega spola

kdor je skupaj s kom dedič česa; sodedič

Celotno geslo Pohlin
ukaznik [ukȃznik] samostalnik moškega spola
  1. kdor ukazuje; ukazovalec; zapovednik
  2. dedič

PRIMERJAJ: oblastnik, poročnik, zapovednik

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Celotno geslo Hipolit
dedič samostalnik moškega spola
Število zadetkov: 30