Zadetki iskanja
1. dejavnost, namenjena neposrednemu zadovoljevanju človekovih potreb: približati znanost praksi; njegova zamisel je brez vrednosti za prakso; uporabiti znanje v praksi; sodelovanje teoretikov in strokovnjakov iz prakse / različne spolne prakse / načela pedagoške prakse; nasveti iz šolske prakse / z oslabljenim pomenom: izboljšanje tehnologije v proizvodni praksi v proizvodnji; ukvarjati se z vzgojno prakso z vzgojo
// dejansko stanje, ravnanje, dejanski potek česa zlasti glede na določena načela, zamisli: praksa je to ovrgla; njegova politična praksa; načela in praksa / praksa je pokazala, da ni imel prav izkazalo se je; v praksi je položaj popolnoma drugačen dejansko
2. knjiž., s prilastkom opravljanje poklica: v dolgoletni učiteljski praksi še ni srečal podobnega primera; arhitekt z večletno prakso / izvrševati, opravljati odvetniško, zdravniško prakso poklic / zaradi dolge prakse delo spretno opravlja
3. znanje, vedenje, pridobljeno zlasti z delom: iščemo natakarico z nekaj prakse; v tej dejavnosti ima že prakso; biti brez vozniške prakse
4. delo v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje poklica: opraviti obvezno prakso; poslali so ga na prakso v tujino; biti na praksi v bolnišnici; trajanje prakse / organizirati strokovno prakso
5. publ. (ustaljen) način ravnanja, navada: če se bo taka praksa nadaljevala, ne bo uspeha; ne smemo odstopati od dosedanje prakse; s prakso, da se gradijo šole brez telovadnic, moramo končati / tako ravnanje je postalo praksa
● zdravnik splošne prakse zdravnik splošne medicine
♦ pravn. privatna zdravniška praksa do 1974 zasebno opravljanje zdravniškega poklica; šol. počitniška proizvodna praksa v socializmu delo v kaki delovni organizaciji med počitnicami kot posebna oblika strokovnega izobraževanja
V statističnem poročilu prikazujem povprečne vrednosti dimenzij kakovosti. Kako naj jih zapišem – z veliko ali malo začetnico?
Npr.: Dimenzije otipljivost, zanesljivost in odzivnost so predavatelji ocenili odlično, nekoliko slabše pa dimenzijo empatija.
Ali: ... povprečna vrednost dimenzije razvoj izobraževalnih programov je ..., ocena dimenzije informiranje in komuniciranje pa je ...
ki prinaša dobiček ali pri katerem se dejanski stroški v celoti povrnejo, donosen: rentabilna proizvodnja; pri teh cenah govedoreja ni rentabilna; rentabilno poslovanje / rentabilna železniška proga
// ki prinaša dobiček, korist: to delo ni rentabilno / izbral si je rentabilen poklic
- rentabílno prisl.:
rentabilno poslovati
bíti kómu za rítjo, bíti kot rìt in srájca, bíti tího kot rìt, bíti v ríti, bŕcniti kóga v rìt, dáti [jíh] kómu po ríti, dáti kómu bŕco [v rìt], dáti kómu [êno] po ríti, dobíti bŕco [v rìt], dobíti jíh po ríti, dobíti žúlje na ríti, hodíti okóli ríti v váržet, hodíti okóli ríti v žêp, iméti mévlje v ríti, iméti sršéne v ríti, íti [hudíču] v rìt, íti okóli ríti v žêp, izprašíti kómu rìt, kúzla skáče v rìt kómu, lahkó me kúšnete na rìt, lésti kómu v rìt, lézenje v rìt, naložíti [jíh] kómu po ríti, okóli ríti v váržet, okóli ríti v žêp, píši me v rìt, píšmevrìt, po ríti bi biló tréba kóga, pójdi [hudíču, vrágu] v rìt, práskati se po ríti, príti okóli ríti v žêp, sprána rìt, státi kómu za rítjo, súniti kóga v rìt, svetíti se kot púmpeževa rìt, temà kàkor v ríti, vsè k ríti prinêsti kómu
Nekateri ljudje sklanjajo ime Sydney brez daljšanje osnove z j, ker ime izgovorijo kot [sídnej] in ne [sídni], kot je v pravopisu. Tudi beseda jockey se sklanja brez daljšanja z j, ker jo izgovorimo kot [džókej]. Ali je rodilnik Sydneya napačen?
1. stanje posameznika glede na sklenitev zakonske zveze: spremeniti stan / samski stan; zakonski stan; star.: prosti stan samski stan; naveličati se vdovskega stanu vdovstva / v obrazcih stan: poročen
2. star., s prilastkom skupina ljudi z istim poklicem: iz potrebe po obrambi je nastal stan vojakov; socialni položaj učiteljskega, uradniškega stanu
// poklic: ni vedel, v katerem stanu naj si služi kruh
3. družbeni sloj: dvigniti se v meščanski stan; biti oblečen svojemu stanu primerno / socialni stan
4. star., s prilastkom stanje1: hitro je ugotovil dejanski stan; njegove hlače so še v dobrem stanu / hotela ji je olajšati težek stan položaj
● četrti stan v 19. stoletju delavstvo, proletariat; pog. žena je v drugem stanu noseča; ekspr. zapustil je samski stan poročil se je; star. stopil je v vojaški stan postal je vojak; star. vedno je v stanu napraviti kakšno neumnost je pripravljen; star. ni v stanu presoditi, kaj je prav in kaj ne ni sposoben
♦ voj. glavni stan sedež vrhovnega poveljstva v vojni; vsi pripadniki vrhovnega poveljstva; zgod. deželni stanovi v fevdalizmu predstavniki plemstva, duhovščine in meščanstva, ponekod tudi kmetov; drugi stan v fevdalizmu posvetno plemstvo; prvi stan v fevdalizmu visoka duhovščina; tretji stan v fevdalizmu meščani, obrtniki, trgovci, svobodni kmetje
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- Naslednja »