Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
Pravopis
déti1 dénem dov. dêni -íte, dèl/dél déla, dèt/dét, dét -a; (dèt/dét) (ẹ́)
1. dati: kaj ~ puško na ramo; Kam bi del
2. neobč.: Denimo, da je tako recimo, mislimo si; deti komu Pijača mu je dobro dela prijala, koristila; Dobro mu ~e, če ga hvalijo ugaja mu
déti se dénem se (ẹ́) poud. Ne ve, kam naj se ~e |kaj naj dela, kako naj se vede|
1. dati: kaj ~ puško na ramo; Kam bi del
2. neobč.: Denimo, da je tako recimo, mislimo si; deti komu Pijača mu je dobro dela prijala, koristila; Dobro mu ~e, če ga hvalijo ugaja mu
déti se dénem se (ẹ́) poud. Ne ve, kam naj se ~e |kaj naj dela, kako naj se vede|
Pravopis
producírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; producíranje (ȋ) kaj ~ industrijsko blago proizvajati; ~ film; Organizem ~a protistrupe dela, ustvarja; publ. Ta pesnik veliko ~a ustvarja, piše
producírati se -am se (ȋ) neobč. Ta otrok se rad ~a |razkazuje, dela vtis|
producírati se -am se (ȋ) neobč. Ta otrok se rad ~a |razkazuje, dela vtis|
Pravopis
Baudouin de Courtenay -a ~ -ja [boduén də kurtené -a də -êja] m, druga enota z -em oseb. i. (ẹ̑ ẹ̑ ẹ̑ ȇ) |poljski jezikoslovec|
°Baudouindecourtenayjev -a -o (ẹ̑ȇ) ~a dela dela Baudouina de Courtenaya; prim. de Courtenay
°Baudouindecourtenayjev -a -o (ẹ̑ȇ) ~a dela dela Baudouina de Courtenaya; prim. de Courtenay
Pravopis
mánjkati -am nedov. -ajóč, -áje; mánjkanje (ȃ) Na polici ~ajo štiri knjige; manjkati komu Tu mu ničesar ne ~a; šalj. ~a mu eno kolesce v glavi |je nekoliko čudaški|; s smiselnim osebkom v rod. Zmeraj mu ~a denarja; poud. Samo tega še ~a |To bo stanje še poslabšalo|; manjkati do česa Do roba ~a še 2 cm je še 2 cm; Do svitanja ~a še pet ur je še pet ur; brezos., poud. Malo je manjkalo, pa bi bil padel |Skoraj bi bil padel|
mánjkati se -am se (ȃ) poud., s smiselnim osebkom koga/česa ~a ~ dela |zadosti, veliko je dela|
mánjkati se -am se (ȃ) poud., s smiselnim osebkom koga/česa ~a ~ dela |zadosti, veliko je dela|
Pravopis
Ortéga y Gassét -e ~ -a in Ortéga y Gassét -a ~ -a [i gaset] m, oseb. i. (ẹ̑ ẹ̑) |španski filozof in pisatelj|
°Ortégaygassétov -a -o (ẹ̑ ẹ̑), ●Ortégaygassétin -a -o (ẹ̑ ẹ̑)~a dela dela Ortege y Gasseta
°Ortégaygassétov -a -o (ẹ̑ ẹ̑), ●Ortégaygassétin -a -o (ẹ̑ ẹ̑)~a dela dela Ortege y Gasseta
Pravopis
Pravopis
sistém -a m (ẹ̑)
1. pojmovati vesolje kot ~; gospodarski, informacijski, politični ~; merski ~i; volilni ~; družbeni ~ družbena ureditev
2. sestav: filozofski, pravni ~i; jezikovni ~; koordinatni ~; namakalni ~; prebavni, žilni ~; sončni, zvezdni ~i; ~ znakov
3. red, načrt: delati brez ~a; delati po ~u; izboljšati ~ dela; abecedni ~ abecedni red; knj. pog. On nima ~a ne dela načrtno, premišljeno
1. pojmovati vesolje kot ~; gospodarski, informacijski, politični ~; merski ~i; volilni ~; družbeni ~ družbena ureditev
2. sestav: filozofski, pravni ~i; jezikovni ~; koordinatni ~; namakalni ~; prebavni, žilni ~; sončni, zvezdni ~i; ~ znakov
3. red, načrt: delati brez ~a; delati po ~u; izboljšati ~ dela; abecedni ~ abecedni red; knj. pog. On nima ~a ne dela načrtno, premišljeno
Pravopis
Pravopis
Teilhard de Chardin -a ~ -a [tejár də šardén] m, oseb. i. (ȃ ȇ) |francoski jezuit in paleontolog|
°Teilharddechardinov -a -o (ȃȇ) ~a dela dela Teilharda de Chardina
°Teilharddechardinov -a -o (ȃȇ) ~a dela dela Teilharda de Chardina
Pravopis
Pravopis
vèn [vən] smer. prostor. prisl. (ə̏)
1. gledati ~; hoditi ~ in noter; daleč ~; iti ~ na zrak; ~, je ukazal; poud. Pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ~ |Nič ne uboga, ne upošteva; Nič si ne zapomni|; olepš. Po dveh letih je prišel ~ |iz zapora|; knj. pog.: Dela ima toliko, da se ~ ne vidi |zelo veliko|; priti ~ (iz vaje) |odvaditi se določenega dela, spretnosti|
2. hoditi ~ z družino, s prijatelji; knj. pog. Večkrat potuje ~ |iz države|
1. gledati ~; hoditi ~ in noter; daleč ~; iti ~ na zrak; ~, je ukazal; poud. Pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ~ |Nič ne uboga, ne upošteva; Nič si ne zapomni|; olepš. Po dveh letih je prišel ~ |iz zapora|; knj. pog.: Dela ima toliko, da se ~ ne vidi |zelo veliko|; priti ~ (iz vaje) |odvaditi se določenega dela, spretnosti|
2. hoditi ~ z družino, s prijatelji; knj. pog. Večkrat potuje ~ |iz države|
Pravopis
administrírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; administríranje (ȋ) upravljati; uradovati; |opravljati pisarniška dela|
Pravopis
àmpak2 del drugega dela prir. vez. (ȁ)
1. protiv. ne — ampak Ne jaz, ~ on je postal samotar
2. stopnj. ne samo/le — ampak tudi ne samo industrijsko, ~ tudi kulturno razvit svet; Pričakoval je ne le kritiko, ~ tudi pohvalne besede
1. protiv. ne — ampak Ne jaz, ~ on je postal samotar
2. stopnj. ne samo/le — ampak tudi ne samo industrijsko, ~ tudi kulturno razvit svet; Pričakoval je ne le kritiko, ~ tudi pohvalne besede
Pravopis
bežáti -ím nedov. béži -íte tudi bêži -íte, -èč -éča; béžal -ála tudi bêžal -ála, béžat tudi bêžat; bežánje; (béžat tudi bêžat) (á í) ~ in se skrivati; ~ iz hiše, po polju; Čas ~i; knj. pog. Beži v posteljo, saj že spiš pojdi; poud. bežati od koga/česa ~ ~ odgovornosti |izogibati se odgovornosti|; bežati pred kom/čim ~ ~ zasledovalci; poud. ~ ~ delom |izogibati se dela|
Pravopis
blažíti -ím nedov. bláži -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; blažênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ bolečine; privzdig. blažiti koga Ljubezen ~i človeka |ga dela blagega, plemenitega|
Pravopis
brázdati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; brázdanje (á ȃ; ȃ) neobč. kaj Parnik ~a morje |dela brazdi podobne zareze|; neobč. ~ na njivi orati
brázdati se -am se (á ȃ; ȃ) biol. |deliti se|
brázdati se -am se (á ȃ; ȃ) biol. |deliti se|
Pravopis
búriti -im nedov. -èč -éča; búrjen -a; búrjenje (ú ȗ; ȗ) neobč. koga/kaj Veter ~i morsko gladino jo dela valovito, razgibano; Ti dogodki so ga burili vznemirjali, razvnemali; neobč. ~ po sobi z nožem divjati
Pravopis
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 21
- Naslednja »
Število zadetkov: 406
Dostopnost