Zadetki iskanja
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
delati nedov., F256, adumbrare, ſénzhiti, ſénzo délati; agere, délati, rovnati; arbitrum eſse, ſpravo délati; calvare, pléſhaſtu délati, golufati; caseale, -lis, ſyrniza, kir ſe ſyr dela, ali hrani; colere, délati, zhaſtiti; diaphragma, -tis, en ẛaboi na ſrédi ene hiſhe de dvei kamri déla; facere, ſturiti, délati; figulina, vel figlina, kir ſe lonzi délajo, lonzharniza; ingentes ferre gradus, velike korake délati; ludificare, eniga ṡaṡhpotovati, ṡaṡhpotati, ṡhpót s'nîega délati; malefacere, hudu délati, ali ſturiti; meretricari, ſe kurbati, s'kurbanîa dobizhke délati; molestare, ṡabavlati, nadleṡhiti, nepokoj délati; molybdena, -ae, ſvinzhena ruda, farba katera ſe is ſvinza déla; murrha, -rhae, en ṡhlahtni kamen s'kateriga ſe poſſoda ṡa pytje déla; myriaca, -ae, reſſa, ali niṡku ſhibovje v'laṡhki deṡheli, s'kateriga ſe délajo metlize ṡa gvánt ṡmeitati; myrobolanum, -ni, je en ṡhelod is ṡamurṡke deṡhele, is kateriga ſe ṡhla[h]tne ṡhalbe v'opotékah délajo; pacator, -oris, myrnik, kateri myr déla; pacisci, ſe ṡglihati, ṡavèṡo délati, v'roko ſèzhi, pervoliti; plicare, gubè délati; poenitentiam agere, pokuro délati; ponere leges, poſtave délati; procreare, roditi, otroke délati, ali perrediti; sannio, -onis, en tak ṡhpotiviz, kateri s'ludy norze déla; sedentarius, -a, -um, vſe tú kar ſe ſidèzh déla; sulphuraria, -ae, hiſha kir ſe ṡhveplu déla; tumultum facere, hrúp délati, ſturiti; vas subactarium, poſſoda v'kateri ſe puter déla; vim inferre, poſyliti, ſylo délati
Vorenc
delati se nedov., F8, aspirat dies, dán ſe déla; diescit, dán ſe déla, ſe dnévi; dilucescit, dán ſe déla, ſvitlú perhaja; fingere amicitias, ſe priatel délati; illucere, illucescere, reſvitléti ſe, ſvitlú perhajati, ſe dán délati; ineptire, ſe norzhaſtiga ṡkaṡati, klamoteriti, kauklati, ſe markakiga, ali ſmeſhniga délati, ſe ṡa markakiga darṡhati, inu malu vrédniga ſturiti; justificari, sa pravizhniga ſpoṡnán biti, ſe pravizhan délati; simulare, ſe hliniti, ſe dober délati
Vorenc
gladek prid., F25, aequus, -a, -um, ravnu, gladku, pravu; allaevo, -are, glatku, ravnu délati; aſsâ voce cantare, s'glatko ſhtimo péti; blanditias adhibere, lubeṡnive, ſladke, gladke beſſéde nuzati; canora vox, lépa gladka ṡhtima; carta lenis, gladek papyr; depolire, gladku délati; dolare, oblati, s'oblam délati, ali ublati, inu gladku délati; enodatus, -a, -um, reṡvèṡan, reṡvoṡlán, gladek; enodis, et hoc enode, preṡ voṡla, gladku; erugare, tú garbaſtu gladku ſturiti; glaber, -ra, -rum, gol, pliſhiu, pres laſſi, gladek; glabrum, gladku, pres laſſy; interrasilis, gladik; laevigare, laevare, gladiti, gladku inu ravnu délati; laevis, -ve, gladek; laevitas, rován, gladka rován; lenis, -ne, gladik, kroták, goll; levigare, glahku [gladku] narediti, vgladiti, gladiti. Gen:16; lubricus, -a, -um, polṡèzh, gladek; phoca, -ae, en morṡki volk, je velik kakòr enu tele, s'zhernimi inu gladkimi dlakami; polire, gladiti, palirati, gladku délati; politus, -a, -um, poglajen, paliran, gladik ſturjen; tritus, -a, -um, riban, ṡriban, ṡnuzan, gladik; umbilici, ty mali okrogli gladki kamenzi
Vorenc
mujati se nedov., F11, adlaborare, perdélati, mozhnu délati, ſe ſylnu mujati, ali pomujati; allaboro, -are, mozhu[!] ſe mujati, terdu délati; desudare, ſe potiti, ſe mozhnu mujati inu potiti; frustra conari, vodó mlatiti, zégel prati, ṡabſtojn ſe mujati; laborare, déllati, ſe mujati, bolán biti, tarpéti, potrébo iméti; navare, fliſſik délati, inu ſe mujati; occupari, ſe mujati; operare, délati, ſe mujati, fliſſati; operari, ſe mujati, délati, múzh iṡkaṡati, opravlati; rivalis, -lis, eden is teh dveih, katera ſe s'eno reizh mujata; vacationem habere, pokoi iméti, ſe ne mujati
Vorenc
orati nedov., F11, agrum exercere, nyvo délati, orati, kopati, vlazhiti; arare, orati [str. 25b ]; arare, orati [str. 26b ]; aratrare, preorati, v'drugu orati; circumarare, okuli orati, oborati; georgica, -orum, buque, tú polè, inu ṡemló délati, inu orati; imporcare, na nyvi braṡde délati, orati, naſjati; proscindere terram aratro, orati; recolere, ṡupèt ſe domiſliti, ṡupèt délati, ṡupèt orati; sulcare, orati, braṡde délati; tertiare terram, v'tretje orati
Vorenc
cena ž, F17, alto precio, predragu, viſſoke zeine; auctionari, predati timu kir vezh oblubi, s'zeino poskozhiti, vezh zeiniti; contractus, -tus, kup, zéna, ẛavèẛa, gliha, pogodenîe; depretiare, na manſho zeino perpraviti; inaestimabilis, -le, nepreſhazni, neſhazliu, pres zeine; indicatio, indicatum, -ti, vel indicatura, en zagar, kir ſe kai predaja, pokaṡanîe, na ṡnanîe dajanîe zeine ene na prudai poſtavlene rizhy, zeine naudarjanîe; levare annonam, ſturiti de je ena reizh per zeini, dober kup délati; licitatio, obluba zéne s'eno reizh, kupá délanîe; licitator, en ſhazar, kateri zenó povei, inu hozhe ſhe vezh iméti; manceps, -cipis, kateri kai predá s'obétanîam, de ga hozhe tega kupza ſhirmati, de jma per ti ſturjeni zeini oſtati; pertractare, mozhnu andlati, zeino, kúp, ali ſvit délati; pretium, -tÿ, zeina, ṡhtimanîe; proxeneta, -ae, en miſhetar, en ſreidnik v'mei kupzmy, inu predajavzmi, kateri pomaga zeino délati, inu ſe ṡglihati; taxare, pozeiniti, tadlati, zeino poſtaviti, ſhazati; taxatio, zeina, tadel; tractare, andlati, zeino, kúp, ſvit délati
Vorenc
rajm m, F11, flos poëtarum, tú nar lépſhe inu zhedniſhe popiſſanîe, teh kateri ſo rajme piſſali; hexameter, ena péſſim, ali raim s'ſheſtémi kṡezelzi; homerocento, -onis, buquize ṡa Homerove Raime; mimi, neſramni raimi; poëtica, -ae, kúnṡht raime délati; poëtria, -ae, katera raime déla, ali poje; prosa, -ae, enu leidig govorjenîe, inu nikar s'raimi; rhithmus, -mi, en raim, ali pripuviſt; versificare, verſtize, ali péſmi delati, raime délati; versificator, eden kateri verſtize, ali raime déla; versus, -us, raim, verſta
Vorenc
delo s, F106, accingere se operi, k'delli ſe perpraviti; activus, -a, -um, actuosus, -a, -um, delavin, ſlushabin, hiter, inu mozhán k'déllu; actus, -us, djanîe, déllu, rovnanîe; effectus, -us, doperneſſenîe s'djanîam, s'dellam; fabrica ferrea, iṡ ṡheléṡa déllu, kovazhku déllu; factum, déllu, djanîe; industria, -ae, fliṡ, fliſſoſt, vmétalnoſt, hitrúſt, ſhparanîe, muja, déllu, fliſſanîe; inelaboratus, -a, -um, neṡdélan, gardú ſturjen, preṡ ſuſebne muje inu délla ſturjen; interturbare, eniga na délli motiti; labor, -oris, déllu, muja, ſhtenta; labor colonialis, tlaka, k'metiṡku déllu; laborem fugere, nerad délati, pred dellam béṡhati; laborifer, ut laborifer homo, en zhlovik s'velikim déllam obdán; laterem lavare, déllu ṡgubiti, ṡabſtoin délati; occupatio, muja, déllu, opravilu; ociosus, vel otiosus, -a, -um, pres délla poſtopaviz; operatio, déllu, déllanîe; operosè, s'teṡhkim déllom; opifex, -cis, antverhar, v'délli moiſter; opificium opera multa sunt, antverharṡkih déll je doſti, ali veliku; opus, -ris, déllu, djanîe, opravilu; plumario opere, s'roṡhnim déllom; prosequi opus, s'déllom ne odlaſhati, naprei délati; vacans, -tis, klateṡh, kateri néma nyzh k'délli, nedélovin
Vorenc
gost prid., F26, acini, goſte jagode; addensare, goſtú ſturiti, ṡgoſtiti, v'kúp perpraviti; condenṡare, goſtiti, goſtú ſturiti; condensus, -a, -um, goſt; conspiſsare, ṡgoſtiti, goſtù ſturiti; densatio, goſtuſt, goſtú delanîe; densare, goſtiti, goſtú ſturiti, ali délati; densere, goſtú delati; densi capilli, goſti laſſi; densus, -a, -um, goſt; expiſsare, goſtú ſturiti; maſsare, na kúp noſſiti, goſtú délati; multibardus, s'ſylnu veliko, inu goſto bradó; obtutus, -us, ogledanîe, ali ṡagledanîe, goſtú pogledanîe; offa, tudi en goſt mozhnik, ali krúh v'ṡhupi namozhen; opacus, -a, -um, ſénzhen, od goſtiga drevja temmán; pannosa faex, goſte droṡhjè, na katerih ſe klabuk ſtury; perdensus, -a, -um, cilú goſt; praedensus, -a, -um, pregoſt, ṡlú goſt; pulmentum, mozhnik, kaſha, firouṡh, ſléherna goſta ṡhpiṡha; ſaltus, -ti, ena goſta hoſta; spiſsare, goſtiti, ali goſtú ſturiti, goſtú narejati, ali narediti; spiſsescere, goſtú ratati, goſtú perhajati; spiſsus, -a, -um, goſt
- gostejši , hippolaphatum, tá velika kiſſiliza: letá je vekſha, beléſha, inu goſtéſha kakor tá vertna
Vorenc
gvelb m, F11, absis, -dis, platiszhe, ali lók na kolleſſu, peiga per gvèlbu; arcuare, en gvelb ſturiti, kai v'kriviti, gvelb délati; arcus, gvelb, lok, maura, péga, ſamoſterla; camerare, gvelbati, gvelb délati; concameratio, gvelbanîe, gvelb; cryptoporticus, gvelb ẛa hlat po leiti, po laṡhku ſalla terrena, gank pod ẛemló; fornacarius, -a, -um, kateri pèzh kuri, pezhár: tudi kateri pod gvelbi predaja, ali ſtazuno ima; fornicare, gvelbati, gvelbe ali ſtrope délati; fornix, gvelb; testudo, en gvelb, ene laute, ena ṡhaba ṡkledniza
Vorenc
gvelbati nedov., F3, camerare, gvelbati, gvelb delati; carinare, barko délati, ali gvelbati, kakùr je dnú v'barki; fornicare, gvelbati, gvelbe ali ſtrope délati
Vorenc
kup2 m, F9, contractus, -tus, kup, zéna, ẛavèẛa, gliha, pogodenîe; emax, -cis, en kramar, kupez, ṡhelán kupa; emptio, kup, kupovanîe, kupilu; levare annonam, ſturiti, de je ena reizh per zeini, dober kup délati; licitatio, obluba zéne s'eno reizh, kupá délanîe; pertractare, mozhnu andlati, zeino, kúp, ali ſvit délati; praemercari, prekupiti, v'kup ſtopiti, poprei kupiti; tractare, andlati, zeino, kúp, ſvit délati; vili emere, aut vendere, dober kúp kupiti, ali predati
Vorenc
lojenica ž, F3, sebare candelas, lojene ſveizhe délati, lojenize délati; sevacea candela, lojeniza; sevare candelas, lojenize délati
Vorenc
vrstica ž, F5, distichon, dvei verſtizi beſſéd v'péſſim ṡloṡhenih; versiculus, -li, ena verſtiza; versificare, verſtize, ali péſmi delati, raime délati; versificatio, verſtyz, ali péſmi délanîe; versificator, eden kateri verſtize, ali raime déla
Vorenc
zglihati se dov., F9, concordare, ſe ẛglihati, ſe v'kúp raimati, glihati, pogoditi, ẛmyriti, ẛloṡhiti; conformare, en furm, ali ſhtalt dati, ſe ẛglihati; conspirare, ſi naprei vṡèti, ſe ſpuntariti, ſe ṡkupai ſtovariſhiti, ṡglihati, inu eniga duhá biti. 2.Esdr:5; contrahere, ſe ẛglihati, pogoditi; convenire, v'kúp priti, ſe iſniti, vdinîati, ſé ṡglihati; inducias inire, en odlog ſturiti, ali ſé ṡa pozhakanîe ṡglihati; pacisci, ſe ṡglihati, ṡavèṡo délati, v'roko ſèzhi, pervoliti; pagere, glihati, ṡavèṡo délati, ali ſturiti, s'enim ſe ṡglihati; proxeneta, -ae, en miſhetar, en ſreidnik v'mei kupzmy, inu predajavzmi, kateri pomaga zeino délati, inu ſe ṡglihati
Vorenc
andlati nedov., F7, conversari, v'kupai andlati, ṡkupai ẛhivéti, ali prebivati; linarius, -rÿ, kateri s'predivam andla, ali baratá; negotiari, kupzhovati, rovnati, andlati; pertractare, mozhnu andlati, zeino, kúp, ali ſvit délati, s'enim ſe pogovoriti, eniga hudú ali dobru iméti, andlati; praevaricari, preſtopiti, ſe pregréſhiti, fólṡh, inu krivizhnu andlati; tractare, andlati, zeino, kúp, ſvit délati
Vorenc
brazda ž, F7, arula, ena v'podobi ene braṡde votlina, ena brusda, ali votlina v'Cerqui; colliquiae, -arum, vodene braṡde, vodeni jamizhi; imporcare, na nyvi braṡde délati, orati, naſjati; lira, -ae, braṡda, tudi v'mei nyvami jamizh de ſe voda odtéka; novalia, braṡde; sulcare, orati, braṡde délati; sulcus, -ci, jamizh, braṡda; prim. bruzda2
Vorenc
gladiti nedov., F15, blandiri, ſe radovati, eniga gladiti, tudi milovati, ſe perliṡovati; circummulcere, lipú ſnaṡhnu gladiti, ſhtrikati; delaevare, gladiti; demulcere, gladiti, peradovati, na lagkim tipati; laevigare, laevare, gladiti, gladku, inu ravnu délati; lenire, gladiti, vgladiti, polahzhati, vtolaṡhiti, troṡhtati, vkrotiti, mehzhati; levigare, glahku [gladku] narediti, vgladiti, gladiti. Gen:16; mulcere, gladiti, radovati, perliṡovati; palpare, palpari, gladiti, tezhlati, tipati, potipati; permulcere, pogladiti, gladiti; polire, gladiti, palirati, gladku délati; pumex, -cis, lahki kamen, morṡki lahki kamen, kateri plava, inu ſe s'nym tá terdi kamen palira, ali gladi; pumicare, s'takeſhnim kamenam gladiti; remulcere, ṡupèt gladiti, inu ſe rodovati, ſe ṡupèt perliṡovati; titivillitium, -tÿ, tú kar nyzh nevelá, tú kar od ſukna doli pada, kadar ſe lika, inu gladi, máh od ſukna
Vorenc
glina ž, F12, argilla, ylu, yloviza, glina; fictile, vſe tú, kar je s'gline, ali s'perſty ſturjenu; fictilis, s'gline, perſtèn; illimis, et le, pres gline, pres blata; leucargillion, ena ſorta béliga yla, ali vodene gline; limus, -mi, muṡga, lapor, yloviza, glina; oblimare, s'blatom, ali s'glino ṡamaṡati, ṡaſlipiti; plasma, -tis, ena reizh is gline, ali s'yla ſturjena; plasmare, s'gline délati, kei kai is yla ſturiti, ſtvariti; plastes, -ae, kateri pilde s'yla, ali s'gline déla; plastice, -ces, lonzharṡku déllu, ali ta kunṡht kai s'gline ſturiti, ali délati; Telludes, enu meiſtu per Rimi, kir ſe glina kopa ṡa perſteno poſſodo
Vorenc
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 13
- Naslednja »
Število zadetkov: 259
Dostopnost