Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu. Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Zanima me, zakaj se preganja oblika potrebno nedoločnik. V pravopisu nisem zasledila, da je prepovedana, saj nima ob sebi črnega krožca, ampak ima puščico v desno (»odsvetovano«). Kako torej brati te oznake (puščico, beseda v ležečem) in jih interpretirati? Je potem ta oblika vendarle dovoljena npr. v leposlovju?
SP 2001: potrébno povdk. (é) O tem se je ~ dogovarjati → se je treba dogovarjati
Kako ravnati pri zapisovanju tujih zemljepisnih imen, kadar obstajajo nasprotujoče si smernice za posamezne jezike iz katerih izhaja ime? Vprašanje se mi je porodilo ob objavljenem prevodu članka o gori z izvirnim zapisom Rysy na slovenski Wikipediji (https://sl.wikipedia.org/wiki/Rysy).
Goro si delita Poljska in Slovaška. V jezikih obeh držav je ime gore zapisano kot Rysy. Glede zapisovanja imen iz poljščine in slovaščine sta v Slovenskem pravopisu prisotni nasprotujoči si smernici glede zapisa črke ⟨y⟩.
Pri slovaščini črko ⟨y⟩ zamenjujemo z ⟨i⟩. V SP je podan tudi primer: Banská Bystrica – Bánska Bístrica. Tudi poljski trdi i, zapisan s črko ⟨y⟩ v slovenščini še najbolj ustreza i-ju in ga tako tudi izgovorimo. SP pravi, da lastna imena iz poljščine večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v poljščini, nekatera lastna imena pa so poslovenjena zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora.
Pri konkretnem primeru velja omeniti še, da v delu Poljske, kamor sega gorovje Visoke Tatre, živi tudi slovaška manjšina.
Zanima me, od kje izraz delati kot svinja z mehom. Sicer mi je jasno, da naj bi pomenilo malomarno ravnanje, zanima pa me od kod izvira oz. za kakšen meh gre in kaj naj bi svinja z mehom počela.
Zanima me, ali se svojilni pridevnik iz imena Vittorio tvori z j (po naslednjem zgledu iz SP: Mario - Marijev) ali brez te podaljšave (v SP sta npr. navedena Verrocchio – Verrocchiev in D'Annunzio – D'Annunziev).
Ali je glagol dati polnopomenski ali nepolnopomenski? Kakšna je razlika, če je neki glagol nepolnopomenski ali ne ali če je vezljiv? Oba potrebujeta dopolnilo ...
Zanima me, kako je z uporabo členka zgolj. Glede na priročnike njegova uporaba ni najbolj ustrezna. Kako pa je z zvezo zgolj in samo?
Kako je prav: strižemo ali režemo s škarjami?
Nekateri strokovni delavci so mnenja, da je pravilno, ko rečemo, da nekdo striže s škarjami in ne reže (njihova razlaga je ta, da režemo z nožem in strižemo s škarji). Meni se zdi, da strižemo takrat, ko nekaj želimo npr. krajšati (papir, blago, lasje ali trava).
Vprašanje
Glede na to da so bili naši predniki v preteklosti veliko časa pod nemško govorečo vladavino, pri večini neslovenskih besed takoj pomislim, da so nemškega izvora, kar preverim v nemškem slovarju in s tem se moji sumi potrdijo. Toda pri besedi agadir se je zapletlo, tako da sem že razmišljal, če ni beseda francoskega izvora, morda je celo narečna? V Savinjski dolini pravimo, da nekdo dela agadir, če dela nered. Prosim vas za pojasnilo, od kod izvira beseda in kaj res pomeni.
Zanima me kateri izraz je pravilen usesti se ali usedeti se.
Primer uporabe v povedi: Razmišljal sem, kje se usesti.Razmišljal sem, kje se usedeti.
Zanima me, katera oblika je za izražanje mnenja bolj primerna: po moje ali po mojem.
Zanima me, kateri glagoli v slovenščini spadajo pod kategorijo modalnih oz. naklonskih glagolov.
Zanima me, ali obstaja stavek, v katerem se pojavi glagol iti v namenilniku?
Navedel bom dva zelo podobna, če ne kar sopomenska, primera glagolov, pri katerih me zanima, ali se morda le v čem razlikujejo ali ne:
Tako v prvem kot v drugem primeru sta glagola kot gesli v SSKJ-ju bolj ali manj istega pomena. Prav tako imata glagola v obeh primerih isti glagolski vid (prvi primer: nedovršnik, drugi primer: dovršnik).
Kaj me pravzaprav zanima? To, ali se ti glagoli morda le v čem razlikujejo? Ali je v rabi kdaj bolj ustrezen prvi glagol kot drugi oziroma obratno?
Pred nami so prazniki, v katerih imajo osrednjo vlogo tudi pirhi.
Velikokrat preberem, da bomo barvali pirhe, pa se mi zdi, da takšna zveza ni pravilna. Pirh je namreč po SSKJ (že) 'pobarvano, poslikano jajce, pripravljeno za veliko noč'. Torej je pravilno reči, da bomo delali pirhe ali pa barvali (velikonočna) jajca. Se motim?
Vzgojena in izobražena sem bila v prepričanju, da je verjeli ali ne (nepotreben) suženjski prevod iz »srbohrvaščine«, tako rekoč kroatizem, in da je treba namesto tega uporabljati če verjamete ali ne, verjemite ali ne ali kaj podobnega. Zdaj pa me neka prevajalska in lektorska agencija prepričuje, da "s tem slovnično in pravopisno ni nič narobe" in da "se pogosto uporablja". Slednje je žal res, toda ali je zaradi tega tudi (že) popolnoma sprejemljivo?
Glede slovničnih pravil, pri prepovedanju določenih izrazov ali njihove uporabe, uporabljamo ne moremo ali ne smemo? Npr. pri glagolih s povratnim zaimkom se (bati se), NE MOREMO ali NE SMEMO upodabljati zaimka si (bati si)?
Pri poučevanju sem naletela na zagato: zakaj v soboto, v nedeljo (tožilnik) in zakaj v juniju, v mesecu, v tednu (mestnik)?
Prosim za razlago besed začimba, začiniti. Ali je sestavljena iz za in meni neznane činiti? Nisem vešč nemščine, me pa način sestave besede spominja na nemško Gewürze.
Zanima me, kakšna je razlika med rabo nedoločnika in glagolnika/gerundija.
Dostopnost
Dostopnost