Fran

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

1. 1. izraža namen osebka
   1. a) da kdo kaj dobi: darilo sem namenil prijatelju / oče je domačijo namenil najstarejšemu sinu / prav njega so ji namenili za moža
   2. b) navadno v zvezi z za da kdo kaj postane: doma so ga namenili za zdravnika / ekspr. prepričan je bil, da ga je usoda namenila za kaj večjega / star. oče ga je namenil vojaški karieri
2. 2. skleniti, odločiti
   1. a) da se komu kaj da: založba je namenila domačim avtorjem pomemben delež; občina je namenila podjetju velike kredite / osnutek je namenil organizaciji drugačno vlogo
   2. b) navadno v zvezi z za da se kaj uporabi za kaj: za rekreacijo so namenili tisoč dinarjev / poslopje so prvotno namenili za urad / jutrišnji dan smo namenili počitku
   3. c) da bo kdo česa deležen: upornikom je namenil izgon, smrt / zmagovalcu so namenili desetdnevni izlet / ekspr.: ne vem, koliko let mi je namenila usoda; usoda mu je namenila težko življenje
3. 3. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da osebek uresniči dejanje, kot ga določa samostalnik: namenil mu je nekaj spodbudnih besed in odšel; nameniti komu pomilovalen pogled / vse, za kar je namenil svoje življenje, je propadlo
   ● knjiž. nameni mi vsaj pol ure, da se pogovoriva pogovarjaj se z menoj vsaj pol ure

nameníti se in naméniti se navadno z nedoločnikom  
1. 1. izraža namen osebka, da uresniči dejanje: namenil se je prodati hišo; trdno se je namenil vztrajati do konca; namenil se je, da ostane doma / namenil se je postati zdravnik / kakor se je namenil, tako je tudi storil; pojdiva, kamor sva se namenila
   // elipt., s prislovnim določilom izraža namen osebka, da uresniči gibanje, kot ga nakazuje določilo: namenil sem se v kino, vendar zaradi dela ne morem iti
2. 2. elipt., s prislovnim določilom oditi, odpraviti se: po ozki stezi so se namenili proti vrhu hriba; še preden se je namenil na vlak, so doma že vedeli; hitro so se namenili za tovariši

naménjen -a -o 
1. 1. deležnik od nameniti: njemu namenjeni strel je zgrešil; fant je bil namenjen mizarstvu; ravno k njemu sem namenjen; ladja, namenjena v Italijo, se je potopila; našla je možu namenjeno pismo; poročilo je namenjeno najožjemu krogu; to ni namenjeno javnosti
2. 2. ekspr., v povedni rabi izraža nujnost, logičnost česa glede na določene nepredvidljive okoliščine: ta poklic mi je bil menda namenjen; namenjeno mu je bilo osemdeset let (življenja); tako mu je bilo pač namenjeno; če mi je namenjeno, se bom rešil
3. 3. star. namemben, predviden: pripeljati tovor na namenjeno postajo / zavil sem v namenjeni kraj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

1. 1. izraža namen osebka, da kdo kaj dobi: oče je domačijo dolgo časa namenjal starejšemu sinu / namenjali so mu jo za nevesto
2. 2. večkrat skleniti, odločiti
   1. a) da se komu kaj da: zadnja leta je založba namenjala domačim avtorjem pomemben delež
   2. b) navadno v zvezi z za da se kaj uporabi za kaj: potrebno bo namenjati več sredstev za razvoj
3. 3. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da osebek uresničuje dejanje, kot ga nakazuje samostalnik: potnik je svoja vprašanja namenjal levemu sosedu
4. 4. redko nameravati: tudi o tem sem namenjal govoriti; že nekaj dni se namenja prebeliti sobo / storil je, kar je namenjal
   ● knjiž., ekspr. le kaj mi namenja današnji dan kaj se bo danes zgodilo; knjiž. njegov položaj ga namenja drugačnim opravkom določa, opredeljuje za drugačne opravke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

1. 1. ki se brez nezaželenih, neprijetnih posledic ne da, ne sme opustiti, odložiti: ima nujne opravke; zaradi narasle vode je evakuacija nujna; doma je zaradi nujnega dela / obravnavati najprej nujne prošnje / ponoči je imel zdravnik nekaj nujnih obiskov; rešilni avtomobil uporablja na nujni vožnji sireno / ambulanta sprejema samo nujne primere
2. 2. ki se mu glede na objektivne okoliščine, zakonitosti ne da izogniti: v takih razmerah je poraz nujen; taki ukrepi so bili nujni; nujna posledica napačnega ravnanja / nima denarja niti za najnujnejše potrebe / logično, objektivno nujen; to je mogoče, ni pa nujno / nujna zahteva
3. 3. brez katerega določenega dela, dejavnosti ni mogoče zadovoljivo opravljati: kupiti nujne pripomočke, stroje / pri tem delu je natančnost nujna; za to delo je nujna čelada, maska / omejiti se na nujne podatke bistvene
   // brez katerega kaj ne more biti, obstajati: življenjsko nujne snovi / to je minimalna, nujna zaloga
   ♦ filoz. nujna lastnost lastnost, brez katere kaj ne more biti, obstajati; jur. nujni dedič dedič, ki ima neodvzemljivo pravico do dela zapuščine; nujni delež delež, ki ga zakoniti dedič mora dobiti; ptt nujni telefonski pogovor telefonski pogovor, za katerega vzpostavi pošta zvezo hitreje kot navadno; nujno pismo pismo, ki se dostavi takoj, ko prispe v naslovni kraj; ekspresno pismo

nújno prisl.: nujno hoče govoriti z vami; nujno potrebuje sobo / v povedni rabi: nujno je, da odidemo; če se rodiš, je nujno, da umreš
♦ ptt nujno označba na pošiljki pošiljko je treba dostaviti takoj, ko prispe v naslovni kraj; sam.: vse nujno smo opravili že včeraj; rešili so si samo najnujnejše

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

obnovljívi vír energíje -ega -a -- m (í, ȋ, ȋ) nav. mn.
vir energije, ki se zajema iz stalnih naravnih procesov, kot so sončno sevanje, veter, vodni tok, in ki se ne izčrpa; OVE: izkoriščati obnovljive vire energije; uporaba obnovljivih virov energije; Imamo program, na podlagi katerega bomo od držav članic zahtevali, da morajo zagotoviti ustrezen delež obnovljivih virov energije pri pridobivanju elektrike

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

1. 1. s smiselnim osebkom v dajalniku izraža izboljšanje počutja pri slabosti, bolečinah: ko mu je odleglo, je vstal; na svežem zraku mu je odleglo; bolniku je po treh dneh odleglo
   // izraža občutenje velikega olajšanja zaradi prenehanja česa neprijetnega: odleglo mu je, ko so odšli / redko odleglo ji je od skrbi oddahnila se je
2. 2. nav. 3. os., star. ponehati, popustiti: bolečine so mu odlegle / ko mu je odlegel kašelj, je začel govoriti
3. 3. nar. prenehati nadlegovati: vnovič sem ga nadlegoval in nisem odlegel, dokler ni začel z novo zgodbo o medvedu (F. Finžgar)
4. 4. dov. in nedov. opraviti določen delež dela: hči odleže za deklo; on odleže za dva; stroji veliko odležejo
   // zadostiti del potrebe po čem: sadje jim dosti odleže

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

1. 1. s korakom, koraki prenehati biti v neposredni bližini česa ali postati bolj oddaljen od česa: odstopil je in ga začel ogledovati; odstopili so od plota in posedli; odstopiti za korak; kar odstopil je od presenečenja
2. 2. prenehati se prilegati podlagi, biti sprijet z njo: prilepljena krpa je odstopila; podplati na čevljih so odstopili; skorja pri hlebcu je odstopila; umazanija v loncu še ni odstopila
3. 3. odpovedati se opravljanju pomembnejše javne funkcije ali službe: predsednik je odstopil; uredniški odbor je zaradi neutemeljene kritike odstopil; kolektivno odstopiti
   // odpovedati udeležbo zlasti pri tekmovanju: tekmovalec je odstopil; odstopiti zaradi poškodbe
4. 4. navadno v zvezi z od prenehati vztrajati pri čem, upoštevati kaj: ni odstopil od svojih načel, navad; odstopiti od stališča o nevmešavanju; odstopiti v nekaterih bistvenih točkah
   // prenehati vztrajati pri uresničitvi česa: odstopiti od zahteve, zamisli
   ♦ jur. odstopiti od tožbe izjaviti, da ne bo uveden sodni postopek
   // publ. postati neenak v primerjavi s čim: osebni dohodki v tej tovarni so odstopili od osebnih dohodkov drugod; po kvaliteti je zelo odstopil od povprečja
5. 5. narediti, da dobi drugi, kar osebek ima, mu pripada: odstopiti komu dediščino; odstopiti stanovanje potrebnejšemu; odstopil mu je vrstni red pri nakupu avtomobila / odstopi mi knjigo za kak dan posodi mi; odstopiti posestvo sinu zapustiti; odstopil mu je sobo za en večer dal

odstópljen -a -o: odstopljen delež

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

predimenzioníran -a -o: figura s predimenzionirano glavo; predimenzionirane zasluge
● publ. predimenzionirane kretnje nenaravne

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

1. 1. dati denarno vsoto ali kako stvar za kaj: prispeval je dva tisoč dinarjev; prispevati iz svojih sredstev; prispevati za gradnjo novih stanovanj; prispevati v blagu, denarju, naturalijah; mesečno prispevati
2. 2. sodelovati, pomagati s čim pri skupnem prizadevanju za kaj: tudi on je prispeval svoj delež k zmagi; prispevati k napredku družbe, šolstva; odločilno prispevati k izboljšanju mednarodnih odnosov
   ● publ. partija je prispevala velike žrtve v boju proti okupatorju je veliko žrtvovala; publ. ti filmi bodo prispevali k njihovemu ugledu ga bodo povečali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

1. 1. ki ima z zakonom dano pravico in dolžnost opravljati kako (pravno) dejanje, odločati o čem: zbrali so se vsi pristojni organi; za reševanje teh vprašanj je pristojen delavski svet; skupščina je edino pristojna, da o tem odloča / poslati vlogo pristojnemu uradu
2. 2. star. usposobljen, poklican: za presojanje umetnosti se ne čuti dovolj pristojnega
3. 3. zastar. (z zakonom) določen, pripadajoč: spravil ga je ob pristojni delež
   ● biti pristojen v določeno občino nekdaj po zakonu, predpisih spadati vanjo; zastar. ti vozovi niso več pristojni za vožnjo primerni, ustrezni; zastar. ni imel pristojnega dovoljenja za vrnitev veljavnega, potrebnega

pristójno prisl.: pristojno ceniti delo učiteljev; sam.: tako mislijo pristojni; pristojni so ga z zanimanjem poslušali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

1. 1. knjiž. pripadati: ta delež pritiče podjetju; vsak bo dobil, kar mu pritiče; odškodnina pritiče njemu / dobila je mesto, ki ji pritiče; matici v čebelji družini pritiče posebna vloga / ne pritiče ti o tem presojati nisi upravičen
   // prva poteza pri šahu pritiče belemu jo ima igralec z belimi figurami
2. 2. star. biti primeren, ustrezen za koga: taka preproščina bi bolj pritikala njej kot pa njemu / take hitrosti pritičejo letalom, ne pa avtomobilom
   // spodobiti se: prišel je in se poslovil, kakor pritiče; obnašal se je, kot (se) pritiče zdravniku
   ● star. njena vdanost je pritikala le njemu veljala, bila namenjena; zastar. povedal sem mu, kar mu pritiče kar mu gre, zasluži; zastar. vedela je, kaj vse pritiče za tako priliko je potrebno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

procentuálno prisl.: podjetje ima procentualno največ zaposlenih žensk

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

projéktno financíranje -ega -a s (ẹ̑, ȋ)
financiranje kake dejavnosti, ki se zamejuje le na izvedbo njenih posameznih vsebinskih sklopov v terminsko določenem obdobju: razvojno projektno financiranje; V projektnem financiranju se delež temeljnih raziskav zmanjšuje, saj ocenjujejo, da pretežni del raziskav poteka v okviru programskega financiranja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

1. 1. stopnja, organizacijska enota izobraževanja v osnovnih in srednjih šolah: šola ima štiri razrede; izdelati razred; v sedmem razredu je padel; nižji in višji razredi; učbenik za peti razred / žarg., šol. izpit čez razred razredni izpit
   // skupnost učencev, ki imajo navadno pouk hkrati v istem prostoru: ukiniti, ustanoviti razred; predsednik razreda; disciplina v razredu / razred je šel na izlet učenci
   // biti vprašan pred razredom
   // prostor, v katerem je ta skupnost: stopiti v razred; ob zvonjenju morajo biti učenci v razredu
2. 2. soc., navadno v zvezi družbeni razred ljudje, ki imajo enak odnos do proizvajalnih sredstev in enak delež pri bogastvu družbe: odpraviti družbene razrede; nasprotja med (družbenimi) razredi / gospodujoči, priviligirani, vladajoči družbeni razred; ideolog meščanskega (družbenega) razreda
3. 3. skupina sorodnih znanstvenih ali umetniških področij pri akademiji: razred za družbene, matematične, naravoslovne vede; razred za umetnosti
   // člani akademije, ki pripadajo taki skupini: o tem sklepa drugi razred (akademije)
4. 4. šport., navadno s prilastkom tekmovalci, razvrščeni zlasti glede na dosežene rezultate: priti, uvrstiti se v najvišji svetovni razred; vrhunski razred smučarjev
5. 5. navadno s prilastkom kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake, podobne značilnosti: razvrstiti kaj v razrede; ta spomenik je uvrščen v najvišji vrednostni razred / tarifni razredi
   // stopnja kakovosti in uporabnosti česa: to blago spada v prvi razred; vagon drugega, prvega razreda / kakovostni razredi
6. 6. avt., šport. razdelitev osebnih in dirkalnih avtomobilov ter motornih koles zlasti glede na gibno prostornino motorja: deliti avtomobile v razrede; nižji, srednji, višji razred / tekmovati v razredu do dvestopetdeset kubičnih centimetrov
7. 7. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od debla: vretenčarji se delijo na šest razredov; razred pijavk
   ♦ aer., navt. določiti ladji, letalu razred; ekon. nevarnostni razredi v katere so uvrščeni predmeti, ljudje glede na nevarnost, ogroženost; gozd. debelinski razred drevja; jur. plačilni, pokojninski razred do 1965 glede na naziv, kvalifikacijo, delovno dobo določena razvrstitev, po kateri se odmerja plača, pokojnina; volilni razred v stari Avstriji razvrstitev prebivalstva za volitve glede na družbeni položaj posameznika; navt., voj. razred stopnja v nekaterih činih; kapetan I. razreda; soc. delavski razred v kapitalizmu ljudje, ki se preživljajo kot mezdni delavci v industriji ali kmetijstvu; šol. ponavljati, preskočiti razred

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

redukcíjska diéta -e -e [dijeta] in redúkcijska -e ž (ȋ, ẹ̑; ú)
shujševalna dieta, ki jo sestavi strokovnjak glede na posameznikovo zdravstveno stanje in s katero se telesna teža zmanjša z manjšim dnevnim vnosom kalorij: Če ugotovimo povišano telesno težo ali povišan delež maščobe, sta potrebna redukcijska dieta in program telesne dejavnosti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

sámoplačníško prisl. (ȃ-ȋ)
Za zdravstveno zavarovanje vsak mesec odvajamo ogromen delež dohodka, ko pa enkrat zbolimo, lahko pridemo do ustrezne diagnostike in oskrbe le samoplačniško

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

slábi holesteról -ega -a m (á, ọ̑)
holesterol, ki se prenaša iz jeter v arterije, tkiva: Podobno kot cimet tudi klinčki pomagajo nadzorovati raven krvnega sladkorja in zniževati delež krvnih maščob in slabega holesterola

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.