Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

lúmen lúmna samostalnik moškega spola [lúmən]
    1. iz fizike izpeljana merska enota za izražanje svetlobnega toka, ki ustreza svetlobnemu toku, ki ga svetilo s svetilnostjo ene kandele oddaja v prostorski kot velikosti enega steradiana; simbol: lm
    2. iz biologije, iz medicine prostor v notranjosti cevastega, votlega organa
    3. ekspresivno kdor izstopa po izjemnosti, inteligentnosti, nadarjenosti
STALNE ZVEZE: ANSI lumen
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Lumen, angl., frc. lumen, iz lat. lūmen ‛luč, svetloba’
rastlinják rastlinjáka samostalnik moškega spola [rastlinják]
    1. zaprt, navadno zastekljen ali s prosojno folijo pokrit prostor za gojenje rastlin
      1.1. ekspresivno prostor, kraj, kjer je veliko rastlin, cvetja
    2. ekspresivno kar omogoča, da se kaj razvija, povečuje
ETIMOLOGIJA: rastlina

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
koncesíja -e ž (ȋ)
1. nav. mn. kar kdo komu da, odstopi; korist2, ugodnost: vlada je dala stranki precej koncesij; dobili, dosegli so delne koncesije; izsiliti, zahtevati koncesijo / v zameno so dobili teritorialne koncesije na otoku pravico do ozemlja
// (delno) popuščanje, odstopanje: pripravljen je tudi na koncesije; pristati na koncesije; koncesija nasprotnemu stališču / njegov načrt je koncesija nasprotnikom / pisateljeva koncesija malomeščanskemu okusu, tradiciji
2. dovoljenje države zasebni družbi, ustanovi za opravljanje dejavnosti na njenem območju: dati, dobiti koncesijo; podeliti koncesijo za izvajanje zobozdravstvene dejavnosti; koncesija za iskanje in črpanje nafte
// s prilastkom dokument, (javna) listina s takim dovoljenjem: dodeliti, odvzeti gostilniško koncesijo; tiskarska koncesija
SSKJ²
konjúnkcija -e ž (ú)
1. jezikosl. veznik: prepozicija in konjunkcija / hipotaktična konjunkcija
2. astron. konfiguracija, pri kateri je premičnica navidezno na isti strani neba kot Sonce: Mars je v konjunkciji s Soncem
♦ 
filoz. sestavljena izjava, katere deli se med seboj povezujejo; mat. sestavljena izjava, ki je pravilna, če so vse delne izjave pravilne
SSKJ²
paréza -e ž (ẹ̑)
med. stanje delne negibnosti kot posledica bolezni ali poškodbe, delna ohromelost: pareza glasilk; pareza možganskih živcev
SSKJ²
pòdpíčje -a s (ȍ-ȋ)
jezikosl. ločilo, ki označuje delne enote večjega jezikovnega sporočila: napisati, postaviti podpičje; pika, vejica in podpičje
SSKJ²
razdruževáti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, da kaka celota preide v sestavne enote: razdruževati in združevati delovne organizacije; podjetji se razdružujeta
 
mat. razdruževati množico na delne množice
2. knjiž. ločevati: odreči se posebnostim, ki nas razdružujejo / različni pogledi, predsodki ljudi razdružujejo
SSKJ²
razdružíti in razdrúžiti -im, tudi razdrúžiti -im dov. (ī ú ū; ū ȗ)
1. narediti, da kaka celota preide v sestavne enote: pred leti združeni podjetji so spet razdružili / razdružiti občino na, v dve novi razdeliti
 
mat. razdružiti množico na delne množice
2. knjiž. ločiti: razdružiti zlepljene liste / s silo razdružiti pretepača / vsakdanje težave so prej dobra prijatelja razdružile
● 
knjiž. po nekaj letih zakona sta se razdružila razvezala; zastar. s prijateljskim stiskom rok smo se razdružili razšli, poslovili
    razdrúžen -a -o:
    v preteklosti so bili naši narodi razdruženi; razdruženo podjetje
SSKJ²
servitút -a m (ȗ)
pravn. pravica do delnega omejevanja lastnika pri razpolaganju s svojo lastnino ali do delne uporabe tuje lastnine; služnost: izgubiti servitut / osebni servitut; servitut poti
SSKJ²
slúžnost -i ž (ú)
1. pravn. pravica do delnega omejevanja lastnika pri razpolaganju s svojo lastnino ali do delne uporabe tuje lastnine: pridobiti služnost / osebna služnost pravica do uživanja, rabe tuje stvari in stanovanja; vodna služnost pravica zajemanja vode na tujem zemljišču; služnost poti pravica prehoda čez tuje zemljišče
2. knjiž. podrejenost, odvisnost: upreti se služnosti čemurkoli / prizadevanja, da bi ne bila nobena družbena skupina v služnosti v podrejenem položaju

Slovenski pravopis

Pravopis
razdruževáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; razdruževánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ in združevati podjetja; neobč. Predsodki ljudi ~ujejo ločujejo; mat. ~ množico na delne množice
razdruževáti se -újem se (á ȗ) Podjetji se ~ujeta
Pravopis
razdružíti in razdrúžiti -im tudi razdrúžiti -im dov. razdrúženje; drugo gl. družiti (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ú ȗ; ú ȗ; ȗ) koga/kaj ~ pred leti združeni podjetji; mat. ~ množice na delne množice; neobč. s silo ~ pretepače ločiti
razdružíti se in razdrúžiti se -im se tudi razdrúžiti se -im se (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ú ȗ; ú ȗ; ȗ) Podjetji sta se razdružili; neobč. ~ ~ po nekaj letih zakona razvezati se

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
pôst -a m
čas delne ali popolne omejitve uživanja hrane, zlasti mesapojmovnik
SINONIMI:
postni čas
Celotno geslo Sinonimni
slúžnost -i ž
pravn. pravica do delnega omejevanja lastnika pri razpolaganju s svojo lastnino ali do delne uporabe tuje lastnine
SINONIMI:
pravn. servitut, pravn. služnostna pravica
GLEJ ŠE SINONIM: podrejenost
GLEJ ŠE: podrejen

Terminološki slovar betonskih konstrukcij

Betonske konst.
člének -nka m

Pravni terminološki slovar

Pravo
forfaiter -ja m
Pravo
forfetíranje -a s

Urbanistični terminološki slovar

Urbanizem
slúžnost -i ž
Urbanizem
slúžnost v jávno koríst -i -- -- -- ž

Geološki terminološki slovar

Geologija
blastomilonít -a m
Število zadetkov: 29