Zadetki iskanja
Pleteršnik
sọ̑rnik, m. der Schlossnagel, der Spannagel (klin, ki gre skozi soro in veže zadnji del voza s prednjim delom), Cig., Goriška ok.-Erj. (Torb.), Štrek.; — nam. svornik.
Prekmurski
spómenek tudi spóumenek -nka m
1. spomin: Emlék; szpoumenek KOJ 1833, 155; Szpoumenek Goszpodnove ſzmrti KM 1783, 57; Szpômenek ti preminôcsi KAJ 1848, VI; prêsao je szpômenek nyihov 'z nyimi TA 1848, 7; Dávida 'Zoltár k szpómenki TA 1848, 31; Szpoumenek je vcsino ſzvojih csüdnih dejl KM 1783, 60; i gori je zapero nyemi ete recsi naſzpómenek KM 1790, 58; dokecs nyegov ſzvéti Szin ſzobotte poſzvecsenyá na Nedelo ne obrné na ſzpomenek ſzvojega gori ſztanejnya KM 1796, 4; tak ga 'saliva, da na szpomenek nyegovoga iména szvoje sztolnomeszto za Budino ozové KOJ 1848, 4; Jezus! ti szi zapovedao Szpômenek tvoj csesztiti KAJ 1848, 144; z delom rôk szvoji szo zamre'zeni ti neverni, na szpômenek TA 1848, 8; Mosnyô je na szpômenek szkrbno varvao KAJ 1870, 126; i naj ſztáksom pobo'snosztyom nazoucſi bodem vu ſzpómenki Goszpodna Jezuſſa ſzmrti KM 1783, 106; Matyas král od vogerszkoga národa vu szpômenki obdr'zen AI 1875, br. 1, 4
2. spomenik, nagrobnik: Priličnejši lüdjé kamnispômenek dájo na grob postaviti BJ 1886
3. poudarek: [predlogi] nájbolye vu zapovedivnom módusi, sze odzaja dejvajo, ino szamo za volo mocsnejsega szpômenka sze naprej potrpijo KOJ 1833, 124
4. molitveni jermen: Razsérjávajo pa ſzvoje ſzpoumenke i velike naprávlajo skricze gvanta ſzvojega KŠ 1771, 76
1. spomin: Emlék; szpoumenek KOJ 1833, 155; Szpoumenek Goszpodnove ſzmrti KM 1783, 57; Szpômenek ti preminôcsi KAJ 1848, VI; prêsao je szpômenek nyihov 'z nyimi TA 1848, 7; Dávida 'Zoltár k szpómenki TA 1848, 31; Szpoumenek je vcsino ſzvojih csüdnih dejl KM 1783, 60; i gori je zapero nyemi ete recsi naſzpómenek KM 1790, 58; dokecs nyegov ſzvéti Szin ſzobotte poſzvecsenyá na Nedelo ne obrné na ſzpomenek ſzvojega gori ſztanejnya KM 1796, 4; tak ga 'saliva, da na szpomenek nyegovoga iména szvoje sztolnomeszto za Budino ozové KOJ 1848, 4; Jezus! ti szi zapovedao Szpômenek tvoj csesztiti KAJ 1848, 144; z delom rôk szvoji szo zamre'zeni ti neverni, na szpômenek TA 1848, 8; Mosnyô je na szpômenek szkrbno varvao KAJ 1870, 126; i naj ſztáksom pobo'snosztyom nazoucſi bodem vu ſzpómenki Goszpodna Jezuſſa ſzmrti KM 1783, 106; Matyas král od vogerszkoga národa vu szpômenki obdr'zen AI 1875, br. 1, 4
2. spomenik, nagrobnik: Priličnejši lüdjé kamnispômenek dájo na grob postaviti BJ 1886
3. poudarek: [predlogi] nájbolye vu zapovedivnom módusi, sze odzaja dejvajo, ino szamo za volo mocsnejsega szpômenka sze naprej potrpijo KOJ 1833, 124
4. molitveni jermen: Razsérjávajo pa ſzvoje ſzpoumenke i velike naprávlajo skricze gvanta ſzvojega KŠ 1771, 76
Pleteršnik
ubíjati, -am, vb. impf. ad ubiti; 1) erschlagen, todtschlagen; — 2) zerbrechen: u. steklenice, lonce; — u. si glavo s čim, sich mit einer Sache den Kopf zerbrechen; — 3) u. se, sich viel abmühen, sich viel plagen, sich stark anstrengen; u. se z delom; u. se z otroki; u. se po svetu, in der Welt sich herumplagen; ubijam se po svetu, kakor voda od kamena do kamena, Zv.; — 4) ubija se mi, ich leide Einbuße, V.-Cig.
Pleteršnik
upẹ̑hati, -am, vb. pf. müde machen, ermüden, erschöpfen; hoja upeha človeka; konja u. z ježo; — u. se, sich müde gehen, sich außer Athem laufen; u. se z delom, sich mit der Arbeit abmüden, müde werden; do smrti se u., Kast.; — (tudi: upẹháti, Kast.).
Pleteršnik
upȋrati, -am, vb. impf. ad upreti; 1) stemmen, anstemmen; u. oči v kaj, v koga, den Blick auf etwas (jemanden) heften; — u. se, sich stemmen; u. se z nogami, z rokami, s hrbtom v kaj; — u. se, sich widersetzen, Widerstand leisten; sich weigern; widerstreben, sich sträuben; — widerstehen: jed se mi upira; upira se mi, pisati o tej reči, nk.; — u. se v koga, mit jemandem streiten, C.; u. se, sich anstrengen, abmühen o. abrackern; u. se z delom, z ljudmi; u. se za čim, sich um etwas bestreben, C.; — 2) entgegenstehen, entgegenwirken, hemmen: u. komu, Levst. (Pril.); koder in kolikor zemlja ne upira, Levst. (Močv.); trebalo bi upirati, da ne bi toliko prodovja prihajalo v struge, Levst. (Močv.).
Pleteršnik
usúkati, -kam, -čem, vb. pf. 1) drehend etwas zustande bringen: nit u., einen Faden drehen; močnik u., das Mehlmus durch Rühren bereiten; moko z mlekom u., Mehl mit Milch anrühren, Cig.; — 2) u. se, durch Drehen kürzer werden; — u. se z delom, sich durch die Arbeit ermüden o. schwächen, Blc.-C.
Prekmurski
vinéjšnji tudi vünéjšnji -a -e prid. zunanji: Kakda vinejsnye KŠ 1754, 92; Naj ſzi 'zivina od vinejsnyega dela pocſiné KŠ 1754, 26; Vari me od kvára dneſz vinejsnyega BKM 1789, 364; brezi vſze ſzile vinejsnye KŠ 1771, 339; Sinovje ſze vo vr'zejo vu vinejsnyo kmiczo KŠ 1771, 145; ſzlugo vö vrzte vu vinejsnyo kmiczo KŠ 1771, 85; csi kaj zvinejsnyim delom poſtujemo KŠ 1754, 9; ſzkazlivoſzti, ſtera ſze li zvüna zprávde vinejsnyim delom bliſcsi KŠ 1771, 743; právde, ſtera ſzamo vinejsnya csinejnya ravnati more KMK 1780, 46; Gde je tá ſzmrt? Vu Vinejsnyi kmiczaj KŠ 1754, 144; nego csi gli ſze vünejsnyi nas cslovik KŠ 1754, 192; Nyihovo notrejsnye i vünejsnye delo KŠ 1754, 92; kama pridem vu vünejsnyi váruſs KM 1790, 22; Ka zapovidáva Notrejsnyo i vünejsnyo csiſztoucso KŠ 1754, 45; vrzte ga vu vünejsnyo kmiczo KŠ 1771, 73; Na vünejsnye gledoucs, c, naj ſzpoznajo KŠ 1754, 197; Meo je te prvi ſator i vünejsnye ſzveſztvo KŠ 1771, 684; vrág, kteri zvünejsnyim ſzküsávanyem miſzli zapelati SM 1747, 42; more dobro delo biti? Zvolnoga ſzrczá, zvünejsnyim tálom KŠ 1754, 80; csi kaj znaſsov vünejsnyov ſzlü'zbov molimo KŠ 1754, 9; Od vünejsnyi rogáti grejhov ſze zdr'zi KŠ 1754, 69; Vünejsnye nepriátele je meo Dávid KM 1796, 6
vinéjšnji -a -e sam. zunanji: Oni ſzo tebi vinejsnyemi, Dávali cséſzt BKM 1789, 83; kak ſze májo oponáſati kvinejsnjim KŠ 1771, 610; naj i to vinejsnye nyihovo csiſzto bode KŠ 1771, 77; ali ni tou nej na vinejsnye gledoucs KŠ 1754, 11a; Ár ka mi je potrejbno i te vinejsnye ſzouditi KŠ 1771, 499
vinéjšnji -a -e sam. zunanji: Oni ſzo tebi vinejsnyemi, Dávali cséſzt BKM 1789, 83; kak ſze májo oponáſati kvinejsnjim KŠ 1771, 610; naj i to vinejsnye nyihovo csiſzto bode KŠ 1771, 77; ali ni tou nej na vinejsnye gledoucs KŠ 1754, 11a; Ár ka mi je potrejbno i te vinejsnye ſzouditi KŠ 1771, 499
Pleteršnik
vračílọ 1., n. die Zurückerstattung, das Entgelt; brez vračila, unentgeltlich, Cig.; na v. delati (ne za plačilo), tako, da se z delom povrne delo, jvzhŠt.; die Vergeltung: vračilo prejeti, Jap. (Sv. p.).
Pleteršnik
zà, I. praep. A) c. acc. 1) hinter (na vprašanje: kam?): solnce zahaja za goro; za peč se skriti; za hišo ubežati; — usesti se za mizo, sich an den Tisch setzen; — 2) kaže mero pri primerjanju: um; za pedenj daljši; za pet let mlajši; za las ne zgrešiti, nicht um ein Haar fehlen; za malo da = skoraj da, fast, Blc.-C.; — 3) kaže prizadeto reč pri glagolih: prijeti, držati, privezati, obesiti, vleči itd.: bei, an; za roko prijeti, die Hand erfassen, bei der Hand fassen; za ušesa zgrabiti, za nogo vleči; leva za grive zgrabiti, za lase obviseti, an den Haaren hangen bleiben, Ravn.-Mik.; Za bele roke se vodita, Npes.-K.; kdor za smolo prime, se osmoli, Npreg.-Jan. (Slovn.); za delo p., Hand ans Werk legen, Met.; — 4) kaže komu, čemu je kaj koristno, primerno, za kaj namenjeno itd.; für, zu; iti v boj za domovino in cesarja; biti za koga, jemandes Partei halten; za koga moliti; veliko prebiti za koga; za druge ljudi se truditi; vsak za-se, Bog za vse, Npreg.-Jan. (Slovn.); kdor ni za nas, je proti nam; prositi za koga milosti; — vino ni za otroke; star človek ni za potovanje; ta riba ni za jed, Dol.-Levst. (Zb. sp.); to ni za-me, das taugt für mich nicht; to ni za nič, das taugt zu nichts; za to delo nisem, zu dieser Arbeit tauge ich nicht; vzdigni to, če si za kaj! (wenn du etwas taugst); za voljo = po volji, nach Wunsch, Z., jvzhŠt.; za potrebo, za silo (zur Noth) že še imamo denarja; za žejo piti, trinken, um den Durst zu löschen; za smrt bolan, lebensgefährlich erkrankt; — hčer za kmeta dati, die Tochter einem Bauer zur Frau geben, Levst. (Rok.); slama za klajo, Futterstroh; kruha in vina dajati težakom za malo južino, (als Jause); — v tem pomenu stoji tudi pred adverbiji in adverbialnimi izrazi: za zdaj, vorläufig; za naprej, künftighin; kruh za po poti, Ravn.-Mik.; hrastov išče za črez morje, Vilhar-Mik.; za na kmetih obleki ni bilo kaj reči, Jurč.; strašila za v proso, LjZv.; jekleni oklepi za na prsi, Levst. (Zb. sp.); — 5) kaže zaradi koga, česa se kaj godi: wegen, um — willen, um, für; za vero umreti; pridna gospodinja mora za pero črez plot skočiti, Npreg.-Jan. (Slovn.); za Boga te prosim, ogr.-C.; za Boga in sveto Trojico! Jurč.; za božji čas, um Gotteswillen! za pet ran božjih! za božjo voljo, um Gotteswillen, za tega voljo, um dessentwillen, Cig., Jan.; za mojo voljo, meinethalben; za kaj (nav. zakaj?) warum? za to, deshalb (nav. zato); to je zato, ker ...; — 6) kaže, namesto česa se kaj stavi, s čim se kaj enači, plačuje: für, um; oko za oko, zob za zob; hišo za vrt, kravo za vola zamenjati; konja prodati za sto goldinarjev; za groš kruha kupiti; za vino dati, Wein zahlen; za povračilo, gegen Entgelt, za stavo teči, um die Wette laufen; za brata plačati, für den Bruder, statt des Bruders zahlen, Met.; (srebra bi bili radi dali za vode [pour de l'eau], Ravn.-Mik.); — 7) kaže predikativno, kaj kdo je ali postane, (pri glagolih: biti, postaviti, izvoliti, imeti itd.); als, zu; za hlapca biti, als Knecht dienen; za tovariša komu biti, jemandem Gesellschaft leisten; za pričo biti, Zeugenschaft ablegen; za botra biti otroku pri krstu, ein Kind aus der Taufe heben; za norca biti komu, sich von jemandem foppen lassen, C.; izvoliti koga za župana, za poslanca; Ti si me postavil za kralja Izraelcem, Ravn.-Jan. (Slovn.); imajo ga za učenega, man hält ihn für gelehrt; Turkinjo za ženo vzeti, eine Türkin zum Weibe nehmen; za sina koga vzeti, an Sohnes statt annehmen, Met.; — za tatu (als Dieb) umreti, Zv.; za rednega poslušatelja hoditi k uku, DZ.; za ljubo imeti, fürlieb nehmen, Met.; za mrtvo ("zamrtev") ležati, wie todt da liegen, Lašče-Levst. (M.); za zlo vzeti, übel aufnehmen; to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, C.; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; za trdno se prepričati, sich gründlich überzeugen; za istino, za resnico, im Ernste; za šalo, im Spaß; — 8) kaže to, česar se kako dejanje tiče: für, um, in Betreff; skrbeti, marati, bati se za koga, za kaj; prepirati se za kako reč; za svet vprašati, um Rath fragen; vprašati za svojega brata, sich nach seinem Bruder erkundigen; prositi za kako reč = prositi česa; vem za vse tvoje grehe, ich kenne alle deine Sünden; vem za velikansko bukev v gozdu; otel vas je iz nevarnosti, za katere sami ne veste, da ste bili v njih, Ravn.; tudi za veliko druzih rotivcev sem slišal, da jih straši, LjZv.; za njo ni nič rekel, in Betreff ihrer sagte er nichts, jvzhŠt.; za računanje se ni ustrašila nobenega trgovca, LjZv.; menda ga je večkrat udaril, pa za dvakrat vem, da je resnica, Dol.; za mene ni nobene nevarnosti, was mich anbetrifft, für mich gibt es keine Gefahr, Cig.; jaz za-se, ich für meinen Theil, Cig.; za drugo, im übrigen: za drugo sem zadovoljen; — kaj je za to? was liegt daran? nič ni za to, daran liegt nichts; nič mi ni za njega, es ist mir an ihm nichts gelegen; — 9) v časnem pomenu: binnen, nach Verlauf von, über; za pet let; za leto dni, in einem Jahre, Npes.-C.; za eno uro, binnen einer Stunde, Cig.; za pol ure je bil mrtev, Svet. (Rok.); za malo časa, in kurzem, Jan.; — B) c. gen. kaže čas, v katerem se kaj godi; za dne priti, bei Tage ankommen; za svetlega dne, bei hellem Tage, Dalm.; za solnca, solange noch die Sonne scheint; za hlada, solange es kühl ist; za rana, früh; za časa, zeitlich, zur rechten Zeit; za jeseni, im Herbste, C.; za prva, anfangs, Mik.; za svojega žitka, während seines Lebens, ogr.-Mik., C.; za mladih dni, in der Jugend; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan.; za prejšnjega župana, unter dem früheren Bürgermeister; za Karla Velikega, zur Zeit Karls des Großen; za tega časa, während dieser Zeit, Gor.; — C) c. instr. 1) hinter, nach, (na vprašanje kje? ali kod?); za hrbtom; vrata za seboj zapreti; za pečjo sedeti; za mizo sedeti, am Tische sitzen; za morjem, jenseits des Meeres; grič za gričem, ein Hügel nach dem andern; iti, hoditi za kom, hinter jemandem einhergehen, jemandem nachgehen; udrli so (jo) za njim, sie strömten ihm nach; hajdi za menoj! auf! mir nach! pridite za nami! kommt uns nach! kričal sem za njim, pa me ni več slišal; — za delom hoditi, auf Arbeit ausgehen, Erj. (Izb. sp.); — nach (in Bezug auf den Rang); prvi za cesarjem; — 2) längs: za potokom, za vodo; — 3) kaže čas, po katerem se kaj godi, nach; za njimi nastopi sedem hudih letin, Ravn.-Mik.; dan za dnevom, leto za letom prejde; za tem (zatem) hierauf, hernach; zatem je rekla, Npr. (Št.)-Kres; — 4) kaže vzrok pri glagolih: zboleti, umreti, an; za grižo zboleti, Levst. (Nauk); za lakoto umreti je huje ko zgoreti, Npreg.-Jan. (Slovn.); — 5) nam. s (z): mit; ni imel za čim plačati, Schönl.; imaš za čim, lahko greš v Rim, Npreg.-Jan. (Slovn.), (morda nam. zə čim = s čim, C.); — II. praef. 1) kaže pomikanje za kako reč; solnce je zašlo za goro; zalesti koga, hinter einen, hinter seine Streiche kommen, ihn ertappen, Mik.; — zaostati za kom, hinter jemandem zurückbleiben; — 2) kaže kako zaprečenje s tem, da kdo sebe ali da se kaj druzega pred kako reč postavi; zadržati, zurückhalten; zazidati okna, die Fenster vermauern; zastreti, verhängen; zamelo je ceste; zasuti jamo; zasesti, durch Sitzen einnehmen, besetzen; veliko zaleči (eig. einen großen Raum liegend bedecken), viel ausgeben; zasuti, verschütten; zakleniti, zapreti, einsperren; — 3) kaže pomikanje v notranjost, globino, zahajanje na nepravo pot, napačno opravljanje dela: ver-, fehl-; zaiti, sich verirren, fehlgehen; zabresti v blato; zadolžiti se; zastriči, fehlerhaft scheren; zareči se, sich verreden; zašteti se, sich verzählen; — 4) kaže začetek dejanja ali enkratno dejanje: zapeti, zatrobiti, zaspati, zasmrdeti, zardeti, zakleti, einen Fluch aussprechen; zažvižgati, einen Pfiff thun; — 5) kaže zapravljanje, izgubo kake reči; zagospodariti, verwirtschaften; zaigrati, verspielen; zazidati, durch Bauen verbrauchen; zamuditi, versäumen; zaležati kosilo, (durch Liegen versäumen), Mik.; zamleti se, beim Mahlen weniger werden, (opp. namleti se); zapiti in zajesti svoje imenje, seine Habe durch Essen und Trinken verthun; — 6) kaže dovršnost dejanja: zaklati, abstechen; zadaviti, erwürgen.
Pleteršnik
zamǫ́titi, -im, vb. pf. 1) zerstreuen: z. otroka z igračami, da ne joče, jvzhŠt.; nobena reč ga ni mogla zamotiti, Let.; — 2) aufhalten, verweilen machen, Cig., C.; stotnik ga je bil s celo vrsto vprašanj zamotil, Jurč.; z. se, sich zu lange aufhalten: z. se s kakim delom, Z.
Prekmurski
zamrèžiti -im dov. ujeti: tanács ſzo dr'zali, kak bi ga zamre'zili vu rejcsi KŠ 1771, 73
zamrèženi -a -o ujet: z delom rôk szvoji szo zamre'zeni ti neverni TA 1848, 8
zamrèženi -a -o ujet: z delom rôk szvoji szo zamre'zeni ti neverni TA 1848, 8
Pleteršnik
zmudíti, -ím, vb. pf. Zeit verbrauchen, C.; mislim, da bodemo za to potovanje zmudili dva meseca, Let., Dol.; dve uri z. s kakim delom, Gor.-DSv.; tudi: z. se, Gor.-DSv., jvzhŠt.; — durch Säumen um etwas kommen: mašo z., Gor.-DSv.
Prekmurski
zvünéjnji -a -e prid. zunanji: Csi nyemi nyegov kvár pomoremo kraj odvrnouti zvünejnyim delom KŠ 1754, 52
Prekmurski
zvünéjšnji tudi zvünéišnji tudi zvünéšnji tudi zvinejšnji -a -e prid. zunanji: ino ſega zvüneiſnya TF 1715, 44; Moka zvünejsnya KŠ 1771, 244; Grejh ſze zové zvünejsnye delo tejla KŠ 1771, 440; Trplejnya zvünejsnyega KŠ 1771, 87; ár szo tej na szvojo zvünejsnyo formo k-szebi trno szpodobni KOJ 1833, 140; Jo'zef za zvünesnyo, 'zena pa za hi'zno delo sze szkrbêla AI 1875, kaz. br. 7; Csi zvünejsnye telovno delo oprávlamo KŠ 1754, 24; ki naj ménſe zvünejsnye delo csini KŠ 1771, 446; Poſztiti ſze ino zvüneiſnim tálom priprávlati TF 1715, 44; jeli je ſzpuno i zvünejsnyim tálom KŠ 1754, 209; i zvünejsnyim tálom bi rad kradno KŠ 1771, 437; naj du'snoſzti nej ſzamo zvünejsnyim tálom dopunimo KMK 1780, 46; ali csi ſzſami zvünejsnyim delom po'selo doprneszti KM 1783, 146; zdaj te zvünejsnye peháre csiſztite KŠ 1771, 209; i pobüdjáva 'zelejnye na zvünejsnya hüda dela KŠ 1771, 440
zvünéjšnji -a -e sam. zunanji: jeli je nej vcsino tiſzti i to znotrejsnye, i je to zvinéjsnye vcsino KŠ 1771, 209; naj i dobro ſzvedouſztvo má od zvünejsnyi KŠ 1771, 639; Te zvünejsnye pa Boug ſzoudi KŠ 1771, 499; Naj hodite poſteno pred timi zvünejsnyimi KŠ 1771, 620
zvünéjšnji -a -e sam. zunanji: jeli je nej vcsino tiſzti i to znotrejsnye, i je to zvinéjsnye vcsino KŠ 1771, 209; naj i dobro ſzvedouſztvo má od zvünejsnyi KŠ 1771, 639; Te zvünejsnye pa Boug ſzoudi KŠ 1771, 499; Naj hodite poſteno pred timi zvünejsnyimi KŠ 1771, 620
Prekmurski
ž predl.
1. z or. z: ino ako Ti verno ſnyim ſiveu bodes TF 1715, 9; Scsiſztoga nazvescsávanya KŠ 1754, 131; ſivi ſnyim Bougi na Diko TF 1715, 9; ino je ſnyegovov ſzvétov recsjov vküper zvézana TF 1715, 31; bej'sao je 's-nyim navküp KM 1790, 18; Moji grejhov Rejsim ſze 'znyouv KŠ 1754, 253; i snyima navküpe ſzvéti Düh SM 1747, 84; Záko, ſteroga 'znyimi vcsinim KŠ 1771, 688; Prebivam Do koncza ſzvejta 'znyimi BKM 1789, 19
2. z rod. iz: idoucſi ſzo ſze 's-nyega oſzmejávali KM 1796, 77; Kaj 'z-nyega ſzemena ſzhája BRM 1823, 2; a ki pa 's-nyega nebode pio SIZ 1807, 6; More prájh 'snyega biti SŠ 1796, 4; kâ sze szpominas 'znyega TA 1848, 7; vzéo je edno rebro 's-nyegovoga tejla KM 1796, 6; i 'znyé zhájajoucsim dobrim delom tákſo lübeznoſzt ſzka'zujmo KŠ 1771, 340; kai bi ſze ſnyé vcſili TF 1715, 19; Záto nász Boug 'Znyegovi rouk Nedá vtrgnoti KŠ 1754, 252; zſnyihovi greihov oſzlobodio TF 1715, 35; daſze snyih vön ne vernemo SM 1747, 85; liki sze tô 'z-nyi napiszkov previditi dá KAJ 1848, IV
1. z or. z: ino ako Ti verno ſnyim ſiveu bodes TF 1715, 9; Scsiſztoga nazvescsávanya KŠ 1754, 131; ſivi ſnyim Bougi na Diko TF 1715, 9; ino je ſnyegovov ſzvétov recsjov vküper zvézana TF 1715, 31; bej'sao je 's-nyim navküp KM 1790, 18; Moji grejhov Rejsim ſze 'znyouv KŠ 1754, 253; i snyima navküpe ſzvéti Düh SM 1747, 84; Záko, ſteroga 'znyimi vcsinim KŠ 1771, 688; Prebivam Do koncza ſzvejta 'znyimi BKM 1789, 19
2. z rod. iz: idoucſi ſzo ſze 's-nyega oſzmejávali KM 1796, 77; Kaj 'z-nyega ſzemena ſzhája BRM 1823, 2; a ki pa 's-nyega nebode pio SIZ 1807, 6; More prájh 'snyega biti SŠ 1796, 4; kâ sze szpominas 'znyega TA 1848, 7; vzéo je edno rebro 's-nyegovoga tejla KM 1796, 6; i 'znyé zhájajoucsim dobrim delom tákſo lübeznoſzt ſzka'zujmo KŠ 1771, 340; kai bi ſze ſnyé vcſili TF 1715, 19; Záto nász Boug 'Znyegovi rouk Nedá vtrgnoti KŠ 1754, 252; zſnyihovi greihov oſzlobodio TF 1715, 35; daſze snyih vön ne vernemo SM 1747, 85; liki sze tô 'z-nyi napiszkov previditi dá KAJ 1848, IV
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 75
Dostopnost