Spopadališče
V okviru Nata se je z novo različico doktrine AJP 0.1(F) namesto termina battlespace začel uporabljati termin engagement space kot poimenovanje za 'del okolja delovanja, v okviru katerega se načrtujejo in izvajajo dejanja in aktivnosti'. Vsebinski razlog je ta, da ta dejanja in aktivnosti ne vključujejo nujno samo bojnih aktivnosti (torej kinetičnih aktivnosti), temveč tudi ali celo samo nebojne (npr. informacijsko ali psihološko delovanje) in se zaradi tega preimenuje tudi okolje, v katerem te potekajo. V terminološki skupini Slovenske vojske so strokovnjaki predlagali, da bi po analogiji bojišče , bojevališče ipd. tudi za angleški termin enagagement space v slovenščini poiskali poimenovanje z obrazilom -išče , ki označuje kraj ali prostor, na katerem se nekaj dogaja, in mu rekli soočevališče . Glede na to, da bi šlo za tvorjenje popolnoma novega termina, nas zanima vaše mnenje.
Zadetki iskanja
Terminološka
Terminološka
Kontingenčni načrt
Na nas so se obrnili vojaški strokovnjaki s predlogom poslovenjenja angleškega termina contingency plan , ki označuje čim bolj podroben in razdelan načrt delovanja v nepredvidljivih razmerah in vključuje tako potrebne vire kot možnosti njihove razmestitve in izhodišča za nadaljnje načrtovanje potreb. Potrebujejo jasen, kratek in nedvoumen slovenski termin. Med obstoječimi rešitvami ne najdejo primernega poimenovanja, zato predlagajo novo poimenovanje premostitveni načrt , kar bi po njihovem mnenju ustrezno označevalo nujno prilagoditev vojske na novonastale razmere. Prosimo za vaše mnenje, kateri termin je najustreznejši, glede na to, da v različnih terminoloških bazah in vojaških slovarjih, npr. v Obrambno-Vojaškem terminološkem slovarju MOterm , Začasnem angleško-slovenskem vojaškem priročnem slovarju , že obstaja več poimenovanj, in sicer načrt delovanja v različnih razmerah , rezervni načrt , načrt delovanja v nepredvidljivih razmerah , kontingentni načrt RS za zagotovitev nastanitve in oskrbe v primeru povečanega števila prosilcev za mednarodno zaščito ter izvajanja postopkov za mednarodno zaščito , načrt izrednih ukrepov , načrt ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih , krizni načrt , načrt dela v izrednih razmerah .
Na nas so se obrnili vojaški strokovnjaki s predlogom poslovenjenja angleškega termina contingency plan , ki označuje čim bolj podroben in razdelan načrt delovanja v nepredvidljivih razmerah in vključuje tako potrebne vire kot možnosti njihove razmestitve in izhodišča za nadaljnje načrtovanje potreb. Potrebujejo jasen, kratek in nedvoumen slovenski termin. Med obstoječimi rešitvami ne najdejo primernega poimenovanja, zato predlagajo novo poimenovanje premostitveni načrt , kar bi po njihovem mnenju ustrezno označevalo nujno prilagoditev vojske na novonastale razmere. Prosimo za vaše mnenje, kateri termin je najustreznejši, glede na to, da v različnih terminoloških bazah in vojaških slovarjih, npr. v Obrambno-Vojaškem terminološkem slovarju MOterm , Začasnem angleško-slovenskem vojaškem priročnem slovarju , že obstaja več poimenovanj, in sicer načrt delovanja v različnih razmerah , rezervni načrt , načrt delovanja v nepredvidljivih razmerah , kontingentni načrt RS za zagotovitev nastanitve in oskrbe v primeru povečanega števila prosilcev za mednarodno zaščito ter izvajanja postopkov za mednarodno zaščito , načrt izrednih ukrepov , načrt ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih , krizni načrt , načrt dela v izrednih razmerah .
Terminološka
Agensni subjekt
V družboslovnih vedah se v angleščini pogosto uporablja termin agens , ki ga pozna tudi SSKJ2. Agens opisuje sposobnost delovanja političnega akterja. Poleg tega pa se v angleščini uporablja tudi pridevnik agentic , za katerega se zdi, da v slovenščini nima ustreznika. Zato me zanima, kako v slovenščini poimenovati angleški termin agentic subject , ki označuje subjekt, ki mu je pripisana sposobnost delovanja. Pišem namreč znanstveni prispevek o proučevanju človekovih pravic v okviru m ednarodnih odnosov, in sicer s perspektive poststrukturalistične kritične sociološke teorije človekovih pravic in kritičnih študij mladine. Tema prispevka je izgradnja reprezentacije mladine kot subjekta s političnim delovanjem skozi mednarodni diskurz. V tem kontekstu se tradicionalno govori o mednarodnih akterjih (ang. actors ), o sposobnosti njihovega delovanja pa kot o akternosti (ang. actorness ) ali akterski sposobnosti . V zadnjem desetletju je pojem mednarodnega akterja v mednarodnih odnosih postal predmet obsežne kritike zaradi državocentričnosti. Raziskovalci izpostavljajo tudi, da izključuje marginalizirane kolektivne akterje. Zato se v prispevku namensko želim izogniti uporabi poimenovanja akter , namesto tega bi uporabila slovensko poimenovanje za angleški termin agentic subject . Prosim torej za mnenje, kaj bi bilo najprimerneje: pojem poimenovati agentični subjekt , za agentic poiskati kak drug slovenski ustreznik ali uporabiti opisno poimenovanje subjekt z agensom .
V družboslovnih vedah se v angleščini pogosto uporablja termin agens , ki ga pozna tudi SSKJ2. Agens opisuje sposobnost delovanja političnega akterja. Poleg tega pa se v angleščini uporablja tudi pridevnik agentic , za katerega se zdi, da v slovenščini nima ustreznika. Zato me zanima, kako v slovenščini poimenovati angleški termin agentic subject , ki označuje subjekt, ki mu je pripisana sposobnost delovanja. Pišem namreč znanstveni prispevek o proučevanju človekovih pravic v okviru m ednarodnih odnosov, in sicer s perspektive poststrukturalistične kritične sociološke teorije človekovih pravic in kritičnih študij mladine. Tema prispevka je izgradnja reprezentacije mladine kot subjekta s političnim delovanjem skozi mednarodni diskurz. V tem kontekstu se tradicionalno govori o mednarodnih akterjih (ang. actors ), o sposobnosti njihovega delovanja pa kot o akternosti (ang. actorness ) ali akterski sposobnosti . V zadnjem desetletju je pojem mednarodnega akterja v mednarodnih odnosih postal predmet obsežne kritike zaradi državocentričnosti. Raziskovalci izpostavljajo tudi, da izključuje marginalizirane kolektivne akterje. Zato se v prispevku namensko želim izogniti uporabi poimenovanja akter , namesto tega bi uporabila slovensko poimenovanje za angleški termin agentic subject . Prosim torej za mnenje, kaj bi bilo najprimerneje: pojem poimenovati agentični subjekt , za agentic poiskati kak drug slovenski ustreznik ali uporabiti opisno poimenovanje subjekt z agensom .
Terminološka
Ciljenje
V Slovenski vojski se velikokrat uporablja izraz targeting , ki označuje proces izbire in prednostne razvrstitve ciljev ter ustreznega delovanja nanje ob upoštevanju operativnih zahtev in zmogljivosti. Izraz targeting je razumljiv v slovenskem in mednarodnem okolju. Poleg targetinga obstaja tudi poimenovanje izbira in delovanje na cilj in krajši izraz ciljenje . Ciljenje se nam zdi problematično zaradi podobnosti z besedo ciljanje . Bi bilo zelo neslovensko, če bi uporabljali kar izraz targeting ?
V Slovenski vojski se velikokrat uporablja izraz targeting , ki označuje proces izbire in prednostne razvrstitve ciljev ter ustreznega delovanja nanje ob upoštevanju operativnih zahtev in zmogljivosti. Izraz targeting je razumljiv v slovenskem in mednarodnem okolju. Poleg targetinga obstaja tudi poimenovanje izbira in delovanje na cilj in krajši izraz ciljenje . Ciljenje se nam zdi problematično zaradi podobnosti z besedo ciljanje . Bi bilo zelo neslovensko, če bi uporabljali kar izraz targeting ?
Terminološka
Naskok
Zanima me, ali v slovenskem jeziku obstaja ustreznik za srbohrvaški termin prepad ? Termin označuje hiter vojaški napad, katerega namen je uničiti oziroma onesposobiti nasprotnikov položaj ter se umakniti, še preden bi nasprotnik utegnil na napad odgovoriti.
Zanima me, ali v slovenskem jeziku obstaja ustreznik za srbohrvaški termin prepad ? Termin označuje hiter vojaški napad, katerega namen je uničiti oziroma onesposobiti nasprotnikov položaj ter se umakniti, še preden bi nasprotnik utegnil na napad odgovoriti.
Terminološka
Organizacijsko uglaševanje
Naletela sem na izraz onboarding , ki označuje proces integracije posameznika v novo delovno okolje z namenom, da se socialno, kulturno in psihološko vključi v organizacijo in v njej učinkovito deluje. Menim, da bi se morale stroke ob uvajanju novih pojmov bolj potruditi in poiskati domače izraze, zato me zanima, ali imate kakšen predlog, kako bi lahko poslovenili termin onboarding .
Naletela sem na izraz onboarding , ki označuje proces integracije posameznika v novo delovno okolje z namenom, da se socialno, kulturno in psihološko vključi v organizacijo in v njej učinkovito deluje. Menim, da bi se morale stroke ob uvajanju novih pojmov bolj potruditi in poiskati domače izraze, zato me zanima, ali imate kakšen predlog, kako bi lahko poslovenili termin onboarding .
Terminološka
Teorija regulacijske osredotočenosti
Pripravljam magistrsko nalogo, zato bi potrebovala slovenski ustreznik za angleški termin regulatory focus theory , ki označuje teorijo doseganja ciljev s samoregulacijo, pri čemer obstajata dva motivacijska sistema, in sicer sistem napredovanja in sistem preprečevanja.
Pripravljam magistrsko nalogo, zato bi potrebovala slovenski ustreznik za angleški termin regulatory focus theory , ki označuje teorijo doseganja ciljev s samoregulacijo, pri čemer obstajata dva motivacijska sistema, in sicer sistem napredovanja in sistem preprečevanja.
Terminološka
Interoperabilnost (informacijska tehnologija)
V tehničnem odboru SIST/TC ITC – Informacijska tehnologija na Slovenskem inštitutu za standardizacijo – so strokovnjaki (člani odbora) zavzeli različna stališča glede ustreznika angleškega termina interoperability , ki označuje 'sposobnost sistema ali izdelka, da brez posebnega napora potrošnika deluje z drugimi sistemi ali izdelki' (IEEE Standards University). Predlagajo naslednje ustreznike: medobratovalnost , interoperabilnost ali medopravilnost . Naš namen je, da se ustreznik za interoperability poenoti, zato vas prosimo, če nam lahko sporočite, kateremu ustrezniku bi vi dali prednost in zakaj tako menite.
V tehničnem odboru SIST/TC ITC – Informacijska tehnologija na Slovenskem inštitutu za standardizacijo – so strokovnjaki (člani odbora) zavzeli različna stališča glede ustreznika angleškega termina interoperability , ki označuje 'sposobnost sistema ali izdelka, da brez posebnega napora potrošnika deluje z drugimi sistemi ali izdelki' (IEEE Standards University). Predlagajo naslednje ustreznike: medobratovalnost , interoperabilnost ali medopravilnost . Naš namen je, da se ustreznik za interoperability poenoti, zato vas prosimo, če nam lahko sporočite, kateremu ustrezniku bi vi dali prednost in zakaj tako menite.
Terminološka
Makroekonomska politika, mikroekonomska politika
Zanima me, ali lahko v ekonomiji namesto pridevnika mikroekonomski in makroekonomski uporabljam mikrogospodarski in makrogospodarski , npr. mikrogospodarska politika in makrogospodarska politika . Ekonomija in gospodarstvo sta v ekonomiji lahko sopomenki, res pa je, da besedo ekonomija pogosteje uporabljamo, ko govorimo o vedi, besedo gospodarstvo pa, ko govorimo o proizvodnji in trgovini z blagom in storitvami. Zato bi bilo bolje govoriti o gospodarski politiki kot pa o ekonomski politiki . Problem nastane pri zvezah s pridevnikom na mikro- in makro- . V eSSKJ sem našel besedi mikroekonomski in makroekonomski , ne pa tudi mikrogospodarski in makrogospodarski . Mikroekonomski se namreč nanaša na mikroekonomijo , makroekonomski pa na makroekonomijo . Če govorimo o gospodarski politiki , bi bilo torej bolje govoriti o mikrogospodarski politiki in makrogospodarski politiki kot pa o mikroekonomski politiki in makroekonomski politiki . Sicer bi morali v besedilih tudi gospodarstvo zamenjevati z ekonomijo (npr. slovenska ekonomija), kar pa je redko. Zato menim, da bi bilo smiselno dopustiti tudi možnost mikrogospodarska politika in makrogospodarska politika .
Zanima me, ali lahko v ekonomiji namesto pridevnika mikroekonomski in makroekonomski uporabljam mikrogospodarski in makrogospodarski , npr. mikrogospodarska politika in makrogospodarska politika . Ekonomija in gospodarstvo sta v ekonomiji lahko sopomenki, res pa je, da besedo ekonomija pogosteje uporabljamo, ko govorimo o vedi, besedo gospodarstvo pa, ko govorimo o proizvodnji in trgovini z blagom in storitvami. Zato bi bilo bolje govoriti o gospodarski politiki kot pa o ekonomski politiki . Problem nastane pri zvezah s pridevnikom na mikro- in makro- . V eSSKJ sem našel besedi mikroekonomski in makroekonomski , ne pa tudi mikrogospodarski in makrogospodarski . Mikroekonomski se namreč nanaša na mikroekonomijo , makroekonomski pa na makroekonomijo . Če govorimo o gospodarski politiki , bi bilo torej bolje govoriti o mikrogospodarski politiki in makrogospodarski politiki kot pa o mikroekonomski politiki in makroekonomski politiki . Sicer bi morali v besedilih tudi gospodarstvo zamenjevati z ekonomijo (npr. slovenska ekonomija), kar pa je redko. Zato menim, da bi bilo smiselno dopustiti tudi možnost mikrogospodarska politika in makrogospodarska politika .
Terminološka
Metabolični sindrom
Biokemija se v veliki meri ukvarja s presnovo molekul v organizmu. Sopomenka za presnovo je metabolizem . Pri tem poznamo procese sinteze molekul ( anabolizem ) in procese razgradnje molekul ( katabolizem ). Problem nastane, ko iz strokovnih in že povsem uveljavljenih izrazov tvorimo izpeljanke. Tako na primer presnovni sindrom (bolezen) nekateri poimenujemo metabolni sindrom , drugi metabolični sindrom . V biotehnologiji poznamo tudi metabol(ič)no inženirstvo . Reakcije pretvorbe so lahko katabolne ( katabolične ) ali anabolne ( anabolične ). Mogoče so krajše oblike nastale iz angleških izrazov ( metabolic , anabolic , catabolic ), a so se že zelo uveljavile, po drugi strani pa pri besedi s podobno končnico – alcoholic – ne bi nikoli pomislili na besedno zvezo alkoholična pijača .
Biokemija se v veliki meri ukvarja s presnovo molekul v organizmu. Sopomenka za presnovo je metabolizem . Pri tem poznamo procese sinteze molekul ( anabolizem ) in procese razgradnje molekul ( katabolizem ). Problem nastane, ko iz strokovnih in že povsem uveljavljenih izrazov tvorimo izpeljanke. Tako na primer presnovni sindrom (bolezen) nekateri poimenujemo metabolni sindrom , drugi metabolični sindrom . V biotehnologiji poznamo tudi metabol(ič)no inženirstvo . Reakcije pretvorbe so lahko katabolne ( katabolične ) ali anabolne ( anabolične ). Mogoče so krajše oblike nastale iz angleških izrazov ( metabolic , anabolic , catabolic ), a so se že zelo uveljavile, po drugi strani pa pri besedi s podobno končnico – alcoholic – ne bi nikoli pomislili na besedno zvezo alkoholična pijača .
Terminološka
Nečuječnost
Pri pisanju članka o čuječnosti , ki označuje zavestno usmerjanje pozornosti na zunanje in notranje dogodke brez presojanja (ang. mindfulness ), se soočam s težavo, ko želim prevesti besedi mindless in mindlessness . V slovenščini zaenkrat še ni poenotenega prevoda. Sprašujem, ali bi bilo ustrezno uporabiti besedo brezglavost , morda nečuječnost , nepozornost ipd.?
Pri pisanju članka o čuječnosti , ki označuje zavestno usmerjanje pozornosti na zunanje in notranje dogodke brez presojanja (ang. mindfulness ), se soočam s težavo, ko želim prevesti besedi mindless in mindlessness . V slovenščini zaenkrat še ni poenotenega prevoda. Sprašujem, ali bi bilo ustrezno uporabiti besedo brezglavost , morda nečuječnost , nepozornost ipd.?
Terminološka
Omogočitelj
Pri prevajanju, predvsem iz angleščine, imamo nemalokrat težave pri tvorjenju samostalnikov in jih v besedilu pogosto prevedemo opisno z glagolsko obliko. Za angleški enabler ('kdor ali kar omogoči, da se nekaj zgodi') imamo v Evrotermu 4 različne opisne ustreznice (kdor zagotavlja možnost; kdor omogoča (kaj); kar da možnost; ki omogoča). V neki magistrski nalogi sem našla prevod omogočitelj ('nekaj (oseba, oprema, zgradba, sistem, orodje, stroji, naprave, osnovno sredstvo ali drugi vir), ki se uporablja za izvedbo aktivnosti'). Zanima me predvsem, koliko so take nove besede oz. neologizmi dopustni s stališča slovenskih oblikoslovnih pravil. Ali je s stališča jezikovne stroke bolje, da v takih primerih prevajamo opisno, ali poiščemo obstoječi izraz in mu 'pripnemo' nov pomen ali oblikujemo nov izraz, ki bi se ustalil skozi rabo?
Pri prevajanju, predvsem iz angleščine, imamo nemalokrat težave pri tvorjenju samostalnikov in jih v besedilu pogosto prevedemo opisno z glagolsko obliko. Za angleški enabler ('kdor ali kar omogoči, da se nekaj zgodi') imamo v Evrotermu 4 različne opisne ustreznice (kdor zagotavlja možnost; kdor omogoča (kaj); kar da možnost; ki omogoča). V neki magistrski nalogi sem našla prevod omogočitelj ('nekaj (oseba, oprema, zgradba, sistem, orodje, stroji, naprave, osnovno sredstvo ali drugi vir), ki se uporablja za izvedbo aktivnosti'). Zanima me predvsem, koliko so take nove besede oz. neologizmi dopustni s stališča slovenskih oblikoslovnih pravil. Ali je s stališča jezikovne stroke bolje, da v takih primerih prevajamo opisno, ali poiščemo obstoječi izraz in mu 'pripnemo' nov pomen ali oblikujemo nov izraz, ki bi se ustalil skozi rabo?
Terminološka
Sedeče vedenje
V zadnjih letih se pojavlja več slovenskih ustreznikov za angleški termin sedentary behaviour , ki označuje vsako obnašanje v času budnosti, ki ga zaznamuje nizka energetska poraba. V rabi so: sedentarnost , sedentarno obnašanje , sedentarno vedenje , sedeče vedenje . Menimo, da je sedeče vedenje manj ustrezno poimenovanje, saj pri pojmu ne gre le za sedenje. Sedentarnost bi verjetno ustrezal angleškemu sedentarism . Vedenje in obnašanje sta sicer sinonima, a s kolegi ugotavljamo, da je morda raba besede vedenje pogostejša v kulturnem kontekstu (npr. pravila lepega vedenja), raba besede obnašanje pa v biološkem kontekstu (npr. Laboratorij za motorično kontrolo in motorično obnašanje). Pri sedentary behaviour gre za biološki kontekst, vseeno pa je zlasti s strani NIJZ že več let v uporabi termin vedenje , ko opisujejo obnašanje/vedenje, vezano na življenjski slog.
V zadnjih letih se pojavlja več slovenskih ustreznikov za angleški termin sedentary behaviour , ki označuje vsako obnašanje v času budnosti, ki ga zaznamuje nizka energetska poraba. V rabi so: sedentarnost , sedentarno obnašanje , sedentarno vedenje , sedeče vedenje . Menimo, da je sedeče vedenje manj ustrezno poimenovanje, saj pri pojmu ne gre le za sedenje. Sedentarnost bi verjetno ustrezal angleškemu sedentarism . Vedenje in obnašanje sta sicer sinonima, a s kolegi ugotavljamo, da je morda raba besede vedenje pogostejša v kulturnem kontekstu (npr. pravila lepega vedenja), raba besede obnašanje pa v biološkem kontekstu (npr. Laboratorij za motorično kontrolo in motorično obnašanje). Pri sedentary behaviour gre za biološki kontekst, vseeno pa je zlasti s strani NIJZ že več let v uporabi termin vedenje , ko opisujejo obnašanje/vedenje, vezano na življenjski slog.
Terminološka
Strateške komunikacije
Prosimo vas za mnenje pri izbiri ustreznega prevoda angleške zveze strategic communications v kontekstu Nata. Čeprav se je uveljavil prevod strateško komuniciranje , menimo, da le-ta ne ustreza Natovemu konceptu, sprejetemu leta 2010 (Military Concept for NATO Strategic Communications, avgust 2010). Omenjeni pojem namreč presega komunikacijske dejavnosti, saj je skladno z njegovo uradno definicijo njegov namen promovirati Natove cilje in delovanje poleg drugih političnih in vojaških ukrepov tudi z usklajeno in ustrezno rabo javne diplomacije, odnosov z javnostmi, psihološkega in informacijskega delovanja ter drugih nekinetičnih oblik delovanja. Po našem mnenju je komuniciranje v slovenskem prostoru večinoma napačno razumljeno, zato predlagamo prevod strateške komunikacije . Kaj menite o tem predlogu?
Prosimo vas za mnenje pri izbiri ustreznega prevoda angleške zveze strategic communications v kontekstu Nata. Čeprav se je uveljavil prevod strateško komuniciranje , menimo, da le-ta ne ustreza Natovemu konceptu, sprejetemu leta 2010 (Military Concept for NATO Strategic Communications, avgust 2010). Omenjeni pojem namreč presega komunikacijske dejavnosti, saj je skladno z njegovo uradno definicijo njegov namen promovirati Natove cilje in delovanje poleg drugih političnih in vojaških ukrepov tudi z usklajeno in ustrezno rabo javne diplomacije, odnosov z javnostmi, psihološkega in informacijskega delovanja ter drugih nekinetičnih oblik delovanja. Po našem mnenju je komuniciranje v slovenskem prostoru večinoma napačno razumljeno, zato predlagamo prevod strateške komunikacije . Kaj menite o tem predlogu?
Terminološka
Digitalni dvojček
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin digital twin . Poimenovanje označuje digitalno različico fizičnega predmeta, storitve, procesa ali sistema, ki služi praktičnim namenom, npr. računalniški simulaciji z namenom zbiranja podatkov za preučevanje njihovega delovanja. Je ustrezneje govoriti o digitalnem dvojniku ali digitalnem dvojčku ?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin digital twin . Poimenovanje označuje digitalno različico fizičnega predmeta, storitve, procesa ali sistema, ki služi praktičnim namenom, npr. računalniški simulaciji z namenom zbiranja podatkov za preučevanje njihovega delovanja. Je ustrezneje govoriti o digitalnem dvojniku ali digitalnem dvojčku ?
Terminološka
Interoperabilnost
Pri pripravi obrambne strategije imamo problem z iskanjem primernega slovenskega ustreznika za angleški termin interoperability , ki označuje sposobnost, da sile delujejo skupaj koherentno, učinkovito in dosegajo taktične, operativne in strateške cilje Nata. Menimo, da nobeden od predlogov, ki smo jih našli (npr. povezljivost , integracija , usklajenost , združljivost , izmenljivost , skladnost , prilagodljivost ), omenjenega pojma ne označuje dovolj natančno. Zato predlagamo, da bi uporabljali kar termin interoperabilnost , čeprav je prevzet. Ali je to po vašem mnenju sprejemljivo?
Pri pripravi obrambne strategije imamo problem z iskanjem primernega slovenskega ustreznika za angleški termin interoperability , ki označuje sposobnost, da sile delujejo skupaj koherentno, učinkovito in dosegajo taktične, operativne in strateške cilje Nata. Menimo, da nobeden od predlogov, ki smo jih našli (npr. povezljivost , integracija , usklajenost , združljivost , izmenljivost , skladnost , prilagodljivost ), omenjenega pojma ne označuje dovolj natančno. Zato predlagamo, da bi uporabljali kar termin interoperabilnost , čeprav je prevzet. Ali je to po vašem mnenju sprejemljivo?
Terminološka
Letalnik
Na vas se obračamo s prošnjo za strokovno mnenje glede uporabe izraza zrakoplov (ang. aircraft ) in predlagane uporabe izraza letalnik za isti pojem. Izdelan je bil osnutek novega Zakona o letalstvu in v javnem posvetu so iz strokovnih krogov (npr. Kontrola zračnega prometa Slovenije, več posameznikov) prišli predlogi za zamenjavo izraza zrakoplov z letalnikom . Ob začetku delovanja takratne Republiške uprave za zračno plovbo leta 1991 se je za vse naprave za letenje po zraku uveljavil izraz zrakoplov , ki se od takrat uporablja v vseh pravnih aktih Republike Slovenije in prevodih predpisov EU. Na prelomu tisočletja je skupina strokovnjakov, ki je pripravljala Slovenski letalski leksikon, predlagala zamenjavo zrakoplova z letalnikom . Na Republiški upravi za zračno plovbo se z menjavo termina niso strinjali in so še naprej uporabljali zrakoplov . Sicer je letalnik za angleški termin aircraft uporabljen tudi v Letalskem razlagalnem slovarju D. Gregla (samozaložba, 2009), prav tako so termin letalnik uveljavili na Fakulteti za strojništvo UL. Prosimo vas za mnenje, če je zamenjava zrakoplova z letalnikom primerna.
Na vas se obračamo s prošnjo za strokovno mnenje glede uporabe izraza zrakoplov (ang. aircraft ) in predlagane uporabe izraza letalnik za isti pojem. Izdelan je bil osnutek novega Zakona o letalstvu in v javnem posvetu so iz strokovnih krogov (npr. Kontrola zračnega prometa Slovenije, več posameznikov) prišli predlogi za zamenjavo izraza zrakoplov z letalnikom . Ob začetku delovanja takratne Republiške uprave za zračno plovbo leta 1991 se je za vse naprave za letenje po zraku uveljavil izraz zrakoplov , ki se od takrat uporablja v vseh pravnih aktih Republike Slovenije in prevodih predpisov EU. Na prelomu tisočletja je skupina strokovnjakov, ki je pripravljala Slovenski letalski leksikon, predlagala zamenjavo zrakoplova z letalnikom . Na Republiški upravi za zračno plovbo se z menjavo termina niso strinjali in so še naprej uporabljali zrakoplov . Sicer je letalnik za angleški termin aircraft uporabljen tudi v Letalskem razlagalnem slovarju D. Gregla (samozaložba, 2009), prav tako so termin letalnik uveljavili na Fakulteti za strojništvo UL. Prosimo vas za mnenje, če je zamenjava zrakoplova z letalnikom primerna.
Terminološka
Matrika bistvenosti
Sprašujem vas po slovenskem ustrezniku za angleški termin materiality matrix . Termin označuje dvodimenzionalno matriko, v kateri so ovrednotene najpomembnejše vsebine za vse deležnike določene družbe in vpliv teh vsebin na družbo. Običajno se prikazuje v obliki grafa, pri čemer je na vertikalni osi prikazan ocenjen vpliv na deležnike poslujoče družbe, na horizontalni osi pa vpliv na družbo. V slovenski literaturi sem zasledil dva termina: matriko kritičnih vsebin in matriko bistvenosti . Zanima me, kateri slovenski termin je primernejši ustreznik za materiality matrix .
Sprašujem vas po slovenskem ustrezniku za angleški termin materiality matrix . Termin označuje dvodimenzionalno matriko, v kateri so ovrednotene najpomembnejše vsebine za vse deležnike določene družbe in vpliv teh vsebin na družbo. Običajno se prikazuje v obliki grafa, pri čemer je na vertikalni osi prikazan ocenjen vpliv na deležnike poslujoče družbe, na horizontalni osi pa vpliv na družbo. V slovenski literaturi sem zasledil dva termina: matriko kritičnih vsebin in matriko bistvenosti . Zanima me, kateri slovenski termin je primernejši ustreznik za materiality matrix .
Terminološka
Prst in tla
V Sloveniji obstaja terminološka zadrega pri uporabi terminov prst , tla in zemlja . Med seboj se nekako ne uspeta dogovoriti geografska in agronomska (pedološka) stroka. Strokovne definicije, kaj naj bi to bilo, so jasne in nesporne za vsako stroko posebej. Definicije ene in druge stroke so povzete v dveh strokovnih prispevkih v Geografskem obzorniku , in sicer v prispevku B. Vrščaja Zakaj rečemo prst, tla, zemlja (Geografski obzornik, 2015, 2/3, str. 4–13) in v prispevku B. Repeta 50 odtenkov rjave (Geografski obzornik, 2015, 2/3, str. 14–21). Kar geografi razumemo kot prst ter pedologi kot tla , je enako, pedologi pa tla in prst ločujejo. Geografi tradicionalno uporabljajo termin prst , pedologi pa tla . Vsi pa v pogovornem jeziku uporabljamo zemlja . Ko trčimo skupaj, vedno pride do spora. Težave nastajajo tudi pri prevodih evropske zakonodaje. Kaj svetujete s stališča terminologije?
V Sloveniji obstaja terminološka zadrega pri uporabi terminov prst , tla in zemlja . Med seboj se nekako ne uspeta dogovoriti geografska in agronomska (pedološka) stroka. Strokovne definicije, kaj naj bi to bilo, so jasne in nesporne za vsako stroko posebej. Definicije ene in druge stroke so povzete v dveh strokovnih prispevkih v Geografskem obzorniku , in sicer v prispevku B. Vrščaja Zakaj rečemo prst, tla, zemlja (Geografski obzornik, 2015, 2/3, str. 4–13) in v prispevku B. Repeta 50 odtenkov rjave (Geografski obzornik, 2015, 2/3, str. 14–21). Kar geografi razumemo kot prst ter pedologi kot tla , je enako, pedologi pa tla in prst ločujejo. Geografi tradicionalno uporabljajo termin prst , pedologi pa tla . Vsi pa v pogovornem jeziku uporabljamo zemlja . Ko trčimo skupaj, vedno pride do spora. Težave nastajajo tudi pri prevodih evropske zakonodaje. Kaj svetujete s stališča terminologije?
Terminološka
Vodenje
Za angleški termin leadership , ki na področju menedžmenta označuje usmerjanje sodelavcev in organizacijo delovnih procesov v podjetju, se v slovenščini poleg termina vodenje pojavlja tudi voditeljstvo , ki pa je po mojem mnenju neustrezen, saj je v SSKJ2 v prvem pomenu razložen kot 'voditeljsko mesto, voditeljski položaj' in v 2. pomenu kot 'značilnost voditelja'. Da gre za neustrezen termin, potrjuje tudi Slovar izrazov s področja managementa in sorodnih področij, ki ta termin navaja kot neprimeren slovenski prevod. Dodaten argument je še besedotvorne narave. Pri obravnavanem pojmu gre namreč za to, da nekdo na formalnem ali neformalnem položaju z vplivanjem, delovanjem, zgledom vodi. Glagolnik od voditi pa je vodenje in ne voditeljstvo . Ali se strinjate, da voditeljstvo ni pravi ustreznik?
Za angleški termin leadership , ki na področju menedžmenta označuje usmerjanje sodelavcev in organizacijo delovnih procesov v podjetju, se v slovenščini poleg termina vodenje pojavlja tudi voditeljstvo , ki pa je po mojem mnenju neustrezen, saj je v SSKJ2 v prvem pomenu razložen kot 'voditeljsko mesto, voditeljski položaj' in v 2. pomenu kot 'značilnost voditelja'. Da gre za neustrezen termin, potrjuje tudi Slovar izrazov s področja managementa in sorodnih področij, ki ta termin navaja kot neprimeren slovenski prevod. Dodaten argument je še besedotvorne narave. Pri obravnavanem pojmu gre namreč za to, da nekdo na formalnem ali neformalnem položaju z vplivanjem, delovanjem, zgledom vodi. Glagolnik od voditi pa je vodenje in ne voditeljstvo . Ali se strinjate, da voditeljstvo ni pravi ustreznik?
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 22
Dostopnost