Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Etimološki
desetína – glej desẹ̑t
Pleteršnik
desetína, f. 1) der zehnte Theil, das Zehntel, Cig. (T.); — 2) der Zehent; žitna d., der Getreidezehent, vinska d., der Weinzehent; gorska d., die Bergfrohne, Levst. (Nauk); — desetino jemati, pobirati, den Zehent nehmen, einsammeln; — 3) v desetino iti = po svetu iti (o desetem bratu, deseti sestri): Kaj (n. kar) je le desetega, Vse mora v desetino iti, Npes.-Vraz.
Prekmurski
desètina -e ž desetina: deſzetino dám zevſzega, ka ládam KŠ 1771, 231; deſzetino mrtelni lidjé jemléjo KŠ 1771, 681; Csi ſzo ſz-koj deſzetíno mogli dati KM 1790, 70; darüje Somogyszko deszetino KOJ 1848, 12
Celotno geslo Pohlin
desetina [desetína] samostalnik ženskega spola

podložniška dajatev desetega dela pridelka; desetina

Celotno geslo Hipolit
desetina samostalnik ženskega spola
Vorenc
desetina žF7, decimae, -arumdeſſetine; decimaredeſſetiti, deſſetino jemati, ali dajati, ali pobèrati; decimatiodeſſetine pobèranîe; decumae, -arumdeſſetine; decumanuskateri deſſetine pobèra, ali tá deſſeti v'eni verſti; decumanus agernyva od katere deſſetina ſe more dajati; manceps, -cipisen ṡhtantner, kateri zole ali deſſetine v'ſhtant ima, en primſhizh
Svetokriški
desetina -e ž desetina, tj. 1. del na deset enakih delov razdeljene celote: enu lejtu imà 365. dny, deſſetina im. ed. od leteh oſtane 40. dny ǀ kadar bi uni ſholner li deſsetino tož. ed. sa Boga prestal, uniga, kar sa ſvojo reuno plazho prestoij ǀ nej ſo deſſetino tož. ed. grehou doperneſli ǀ je vidil … Melchiſedech v'deſsetini mest. ed. 2. podložniška dajatev gosposki: menite obogatit kadar deſſetine rod. ed. pravizhnu Mashnikom neopravite ǀ plazhai Gospojſki deſſetino tož. ed. ǀ Kulikajn krat taiſte v' deſſetini mest. ed. ogolufati ǀ de bi njegova dershina Prasnike poslovala deſſetine tož. mn. je pravizhnu opraulal
Celotno geslo Megiser
desetina -e samostalnik ženskega spola
Besedje16
desetina sam. ž ♦ P: 16 (TT 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
Celotno geslo eSSKJ16
desetina -e samostalnik ženskega spola
dajatev desetega dela česa, navadno namenjena duhovnikom; SODOBNA USTREZNICA: desetina
FREKVENCA: 139 pojavitev v 16 delih
Črnovrški
desetina
Besedje16
desetine dajenje gl. dajenje, desetina itd. ♦ P: 1 (TPo 1595)
SSKJ²
desetínski -a -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na desetina 3: desetinski gospod / desetinska pravica / desetinsko vino, žito
2. mat. decimalen: desetinsko število
SSKJ²
desetníja -e ž (ȋ)
star. vojaška enota desetih vojakov; desetina: padla je cela desetnija
hlapčevánje hlapčevánja samostalnik srednjega spola [hlapčevánje]
    1. nekdaj služenje hlapca
    2. slabšalno pretirano uslužno, ponižno vedenje
FRAZEOLOGIJA: Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje.
ETIMOLOGIJA: hlapčevati
Pravopis
..ína ž. prip. obr. (í)
1. 'lastnost' globína, jačína, višína
2. 'popredmetena lastnost' desetína, kislína, toplína
3. 'dajatev, prejemek' bilančnína, dnína, lovnína, mesečnína, mostnína, odkupnína
4. 'snov' bisernína, celičnína, hodnína, hrastovína, jagnječevína, jalovína, koruzovína, lipovína
5. 'količina' desetína, dvojína, količína, stotína, večína
6. 'skupno ime' bakrenína, gabrína, mladína
Celotno geslo ePravopis
Japonec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Japonca samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [japónəc], rodilnik [japónca]
BESEDOTVORJE: Japončev
PRIMERJAJ: japonec
SSKJ²
kábel1 -bla m (á)
1. električni vodnik iz ene ali več med seboj izoliranih žic, obdan z zaščitnim slojem: napeljati, speljati kabel v novo naselje / polagati kabel / poslati sporočilo po kablu / gumeni kabel / rabi se samostojno ali s prilastkom: električni, telefonski kabel; nadzemni, podmorski, podvodni kabel; antenski kabel ki povezuje anteno s sprejemnikom ali oddajnikom; kabel za električni kuhalnik / optični kabel kabel iz tankih upogljivih steklenih vlaken, ki se uporablja za prenos svetlobnega signala
 
elektr. armirani kabel kabel s kabelsko armaturo; enožilni, večžilni kabel; inštalacijski kabel; koaksialni kabel; nizkonapetostni, visokonapetostni kabel
2. močna vrv, narejena iz zvitih jeklenih vrvi: obrabljeni kabel se je pod težo bremena pretrgal; montirali so kable za žičnico; kabli visečega mostu
3. navt. dolžinska mera, desetina morske milje: ladja se je zasidrala nekaj kablov od pomola
Celotno geslo Etimološki
kohọ̑rta -e ž
Jezikovna
Naglasno mesto samostalnika »ploščina«

Spoštovani, za študijske potrebe sem brskala po portalu Fran in pri iztočnici ploščina v SSKJ2 opazila variantnost naglasa (plôščina/ploščína), medtem ko je ta ista iztočnica v Pravopisu zapisana s samo eno varianto naglasa: ploščína. Zanima me, zakaj je temu tako.

Število zadetkov: 47