Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
žôlna1 žôlne samostalnik ženskega spola [žôu̯na]
    1. ptica z močnim dletastim ali šilastim kljunom, prilagojenim za dolbenje dupel in iskanje žuželk pod drevesnim lubjem; primerjaj lat. Dryocopus
    2. naprava za iskanje zasute osebe v snežnem plazu, ki sprejema in oddaja elektromagnetne valove določene frekvence; SINONIMI: iz planinstva lavinska žolna, iz planinstva plazovna žolna
STALNE ZVEZE: črna žolna, lavinska žolna, plazovna žolna, siva žolna, zelena žolna
ETIMOLOGIJA: = cslov. žlъna, hrv., srb. žúna, rus. želná, češ. žluna < pslov. *žьlna tako kot litov. gilnà, latv. dzil̂na < ide. *ghl̥náh2 iz *ghl̥nó- ‛zelen, rumen’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
détel -tla m (ẹ́)
črna ptica z rdečo liso na glavi in pod repom: detel je plezal in trkal po deblu; slišalo se je udarjanje detla ob suho drevo
SSKJ²
klepáti klépljem nedov., klêplji klepljíte; klêpal (á ẹ́)
1. z udarci kladiva tanjšati, ostriti rezilo: klepati koso, srp / kosec kleplje; pren., ekspr. kleplje nas usoda
// z udarci kladiva oblikovati, obdelovati pločevino: klepati žleb
2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom tolči, udarjati: raje grem na cesto kamenje klepat; klepati po nakovalu / detel kleplje na deblu / čutil je, kako mu kleplje srce
// slabo, nevešče
a) igrati (na klavir): že spet kleplje / slabš. nehaj že klepati igrati
b) tipkati: kleplje v pisarni / slabš. sedeli smo za pisalnimi stroji in klepali kakor za stavo tipkali
3. ekspr. počasi, okorno stopati: ob palici je klepal po tlaku
4. ekspr. jesti (enolično, slabo): klepati fižol; v petek in svetek klepljejo krompir
● ekspr. smrt že kleplje koso zanj kmalu bo umrl; pog., slabš. spet kleplje verze sestavlja, piše; slabš. nekoliko kleplje ruščino govori, zna govoriti; ekspr. to so klepali o njem grdo govorili, ga opravljali
♦ lov. divji petelin kleplje poje začetni del svojega speva; obrt. klepati mlinski kamen z udarci kladiva mu dajati hrapavo površino
SSKJ²
trípŕst -a -o prid. (ȋ-ȓ ȋ-r̄)
ki ima tri prste: triprsti invalid / triprsta desnica / triprste delovne rokavice delovne rokavice s prostim palcem in kazalcem
♦ zool. triprsti detel črno-bela ptica s tremi prsti in z rumeno liso na temenu, Picoides tridactylus; triprsti lenivec lenivec s po tremi prsti na sprednjih in zadnjih nogah, Bradypus tridactylus
SSKJ²
tŕkati -am nedov. (r̄ ȓ)
1. navadno s skrčenim kazalcem udarjati po vratih, izražajoč prošnjo za vstop: nekdo trka; na rahlo, odločno trkati / trkati na okno, vrata / ni trkal, počasi je odprl vrata in vstopil potrkal; ekspr. kaj trkaš tako pozno s trkanjem kličeš
2. na rahlo udarjati po čem, navadno z določenim namenom: trkati s petami ob tla; trkati z nožem po krožniku; trkati s svinčnikom po mizi / detel s kljunom trka po deblu / ekspr. dež trka na šipe
// delati, da kaj večkrat zapovrstjo pride v sunkovit dotik s čim: prijel ju je za lase in trkal njuni glavi
♦ etn. trkati pirhe s trkljanjem pirha prizadevati si zadeti druge pirhe
// pri pitju vina s kozarcem se z rahlim sunkom dotikati kozarcev drugih: trkali so in si nazdravljali / trkati na zdravje
3. premikajoč se večkrat zapovrstjo priti v sunkovit dotik: krogle na balinišču so trkale druga ob drugo; privezani čolni so trkali ob pomol / vešče so trkale v žarnico se zaletavale
4. z rahlim udarjanjem odstranjevati s česa; strkavati: trkati prah z listov; trkati sneg s škornjev
5. napadati z glavo, rogovi: kozliček trka; ovni se trkajo / pazi, ta ovca trka
6. ekspr., v zvezi z na prizadevati si vzbuditi kaj: trkati na čustva, poštenost ljudi; trkati na slovensko narodno zavest / trkati na srce, vest koga
● knjiž. dan trka na okno, okna dani se; pog., ekspr. ali te luna trka zakaj govoriš, ravnaš tako nespametno; nar. fantje so hodili trkat vasovat k dekletom; trkati na vrata ekspr. lakota, zima trka na vrata se začenja; ekspr. divja ljudstva so trkala na vrata države so ogrožala njene meje; ekspr. to vprašanje trka na vrata naših učiteljev to vprašanje bodo morali rešiti učitelji; publ. vi trkate na odprta vrata zahtevate to, prosite za to, kar je že dano; ekspr. njemu ni treba trkati na nobena vrata vse mu uredijo drugi; ekspr. zaman je trkal pri sosedih prosil; bibl. trkajte in se vam bo odprlo vztrajna prošnja je uslišana
    tŕkati se ekspr., v zvezi z na, po
    z rahlim udarjanjem po kakem delu na sebi izražati podkrepitev tega, kar določa sobesedilo: jaz sem to storil, se je trkal na prsi, po prsih; tebi tukaj malo manjka, se je trkal po čelu; trkal se je po žepu, da ima še dosti denarja
    ●     ekspr. ponosno se je trkal na svoje prsi se je hvalil, bahal; ekspr. nič se ne trkaj na prsi, zdaj je prepozno ne izražaj obžalovanja
    trkáje :
    hodil je, trkaje s peto ob tla
    trkajóč -a -e:
    trkajoč s palico, je vstopil; druga ob drugo trkajoče krogle
SSKJ²
zaklepáti2 -klépljem dov., zaklêplji zaklepljíte; zaklêpal (á ẹ́)
ekspr. potolči, udariti: detel zakleplje po deblu
♦ lov. divji petelin zakleplje zapoje začetni del svojega speva
SSKJ²
zatôlči -tôlčem [zatou̯či] dov., zatôlci zatôlcite in zatolcíte; zatôlkel zatôlkla (ó)
1. s tolčenjem, udarjanjem spraviti v kaj tako, da ni višje od površine česa: zatolči zapognjeni žebelj v les / zatolči kol v zemljo zabiti
// s tolčenjem, udarjanjem trdno namestiti: zatolči toporišče v sekiro; zatolči veho v sod
2. nekajkrat slišno udariti: v gozdu je zatolkel detel; zatolči po mizi
3. ekspr. začeti močno biti, utripati: ob tem prizoru mu je zatolklo srce; brezoseb. v prsih mu je zatolklo
4. ekspr. z udarci ubiti: zatolči miš; zatolči s palico / zajeli so jih in jih zatolkli
5. pog. narediti, povzročiti, da kdo ne more (uspešno) delovati: zatolči mladega ustvarjalca / prevelika samokritičnost ga je zatolkla
● ekspr. zatolči koga v zemljo uničiti ga, onemogočiti ga
    zatôlčen -a -o:
    žebelj, zatolčen v desko; fant je popolnoma zatolčen

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
sirski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
sirska sirsko in sirijski sirijska sirijsko pridevnik
IZGOVOR: [sírski] in [sírijski]

Slovenski pravopis

Pravopis
détel -tla m živ. (ẹ́) |ptič|
Pravopis
trípŕst -a -o (ȋȓ ȋŕ ȋŕ; ȋȓ)
trípŕsti -a -o (ȋŕ; ȋȓ) žival. ~ detel
Pravopis
zaklepáti -klépljem dov.; drugo gl. klepati (á ẹ́) poud. |potolči, udariti|: po čem Detel ~e po deblu

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
potôlči -tôlčem dov.
po čem večkrat slišno udariti
SINONIMI:
zatolči, ekspr. pobunkati, ekspr. pobutati, ekspr. pomlatiti, ekspr. zabunkati, ekspr. zabutati, ekspr. zaklepati, ekspr. zaropotati
GLEJ ŠE SINONIM: ovreči, pobiti1, potreti, premagati, preseči, ubiti, udariti

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
dẹ́tel -tla m
Celotno geslo Etimološki
dẹ́telja -e ž
Celotno geslo Etimološki
dọ́lbsti dọ́lbem nedov.

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
dẹ́təł, -tla, m. der Buntspecht, Mik.; detli, Erj. (Ž.), ogr.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
dẹ́telj, m. = detel, C. (Vest.).

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
detélka -e ž detel: Hücs, detélka, hücs KAJ 1870, 8

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
detel [dẹ́tǝlnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

ptica žolna, LATINSKO: Picus, ali detel, LATINSKO: Dendrocopus

Celotno geslo Pohlin
plezavt [plẹ̑zavt] samostalnik moškega spola

ptica zelena žolna, LATINSKO: Picus viridis, ali detel, LATINSKO: Dendrocopus

Število zadetkov: 26