Lipa /opojno/ dehti.
Zadetki iskanja
Vezljivostni slovar slovenskih glagolov
Lipa /opojno/ dehti.
/Težko/ diha /kot kovaški meh/.
Dihala si je v roke.
/Hlastno in z navdušenjem/ je dihala gorski zrak.
Vse, kar diha, se veseli pomladi.
Diha le še za svoje delo in za svoje otroke.
Iz fanta je dihalo zadovoljstvo.
Gozd diha prijeten hlad po bližnjih pašnikih.
Zrak diši /od/zaradi samega cvetja/.
Cigareta ji še vedno /zelo/ diši.
Beseda diši po čitalniški dobi.
Te spletke /močno/ smrdijo po predvojnem obdobju.
Njegovo ravnanje smrdi po izdajstvu.
Zrak vonja /od/zaradi samega cvetja/.
Psi so (okrog posod) /vneto/ vonjali polito omako.
/Zaradi vseh preboletih bolezni/ je /zelo slabo/ vonjal.
Njegova govorica vonja po krajih, od koder prihaja.