Zadetki iskanja
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
grunt2 m, F15, cardolitium, grunt eniga ṡveſtiga tovariſha; decempeda, -ae, ena ſhiba, paliza, ali ſhtanga prou deſſet ſhulinou dolga, s'katero ſe nyve, ali grunti mèrio; fundus, -di, grunt, ṡemla, ſtanovanîe, s'vunai méſta; latifundium, -ÿ, enu ſhiroku preſtranu ſtanovanîe, ali grúnt; poſseſsio rei immobilis, ſtanovitni grunti, grunti; pradium, -dy, priſtava, en laſtán grunt, en dvór ṡa ṡhivino; solum subactum, en dobru délan grúnt; supercurrere, obilniſhe ſadú perneſti, kakòr bi kei en grúnt zhinṡha perneſſil; superexcurrere, vunkai ſteṡati, kakòr te vinṡke terte ſe na en ludṡki grúnt ſteṡajo; superficiarius, -a, -um, kateri na eniga druṡiga grunti zimpra, s'perpuṡzhenîam tega gruntniga goſpuda; territorium, -rÿ, rihta, laſtan grunt; usufructuarius, kateri ludṡkih gruntou prida vṡhiva; versus, en koṡ polá, ali grunta, kateri je l00 ſhulinou dolg, inu ſhirok; vinealis, -le, vinogradṡki, dober grunt ṡa vinograde
Vorenc
dež m, F20, appluit, deṡh perpada; appluo, -ere, deṡh perpadati; cataracta, en velik nagel deẛh, ali nalyu; colliciae, -arum, vodenuſti, vodè ṡbraliṡzha, kakòr od deṡhja; complutus, -a, -um, podeṡhjen, od deṡhja s'mozhen, reshozhen[!]. Amos.4.ver.7; compluvium, enu meiſtu, na kateru s'vezh ſtrèh ſe od deṡhja voda ṡbèra; imber, -ris, en nagel deṡh, ploha; imber gelidus, en merṡel deṡh; imber grandinis, deṡh s'tozho, ali babja ſúl; imbricus, -a, -um, deṡhevun, h'deshju nagnên; imbrifer, -ra, -rum, mavra, lók v'oblakih kar deṡh pomeini; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; penula, -ae, en plaṡzh ṡa deṡh, ali ṡa hudu vremè; pluere, deṡhiti; pluit, deṡh grè, deṡhy; pluteus, -ei, ena ſtréha ṡa ṡhturmanîe teh ṡydou, ṡa deṡh, de ſe pudnîo ſtopi; pluvia, -ae, deṡh; procella, -ae, vihár s'naglim deṡhjam, hudu vreme; psecas, -dis, tih deṡh, kadar po malim parſhy; repentina pluvia, nagla ploha deṡhja; sudum, -di, lipú vremè po daṡhji, vedrú
Vorenc
soldin m, F2, solidus, -di, en ſold, ſoldyn; triens, -tis, en danár, velá tretji deil aſsis, dvei ṡhkuffizi, en drajer, ſoldyn, en noviz
Vorenc
duhoven m, F7, diaconus, podruṡhnik, eden ſheſtiga ṡhegna duhovni; feciales, -lium, eni ſli nékadai, s'mei teh duhovnih ṡvoleni, kateri ſo ſovraṡhnikom tá lyſt tega odpovedanîa noſſili; generalis, gmain, tudi ta General, ali viſhi te voiṡkè, inu teh Duhovnih; laicus, en duhovni preṡ ṡhegnou, en Laik, neposvezheni, Vngeweychet; mulus, -li, en mesg: tudi eniga duhovniga ſyn; praesul, -lis, tá viſhi v'mei temi farji,ali duhovnimi; synodus, -di, duhounu v'kup ṡbraliṡzhe, inu ſnideliṡzhe
Vorenc
brod m, F12, emporium, -ÿ, en brud, krai ali méſtu ẛa kupzhio; limenarcha, -ae, morṡkiga brodá goſpúd; litus, oris, krai vodè, breig, brúd, kraj morjá; navale, -lis, en morṡki brúd, per kraji morjá, kamer ſe ladje perveṡujejo; navigius, -gÿ, brúd; portitor, brodár, brodnyk, kateri na enim brodu zol jemle; portuosus, -a, -um, kir je doſti brodou, de ſe morejo ladje pervèṡati; portus, -us, brúd, kamer ſe barke, ali ladje s'hajajo: morṡki brúd; trajectus, -tus, trajectio, brúd na vodi; vada transire, zhes brody pregaṡiti; vadum, -di, brúd, gas, plitva voda, de ſe more lagku gaṡiti
Vorenc
dobiček m, F19, campsor, meinaviz denarjou s'dobizhkam; commodum, -di, nuz, ali dobizhik, glegnat, perloṡhnu; emolumentum, prid, núz, dobizhik, koriſt; foenus, -oris, dobivanîe, uharnia, dobizhik; foenusculum, -li, en maihin dobizhik; gratuitò, ṡabſtoin, preṡ dobizhka, s'dobre vole; lucellum, -li, en maihin dobizhek; lucrum, -cri, dobizhek, obréſt, paidáṡh; manubiae, -arum, junazhki dobizhek, rup, paidáṡh, ſhaz, ali deil tega capitana; manubialis, -le, tu kar je od tega junazhkiga dobizhka; meretricari, ſe kurbati, s'kurbanîam dobizhke délati; opima praedia, nuzne priſtave, kir doſti dobizhka dajejo; partiarius, -rÿ, deléṡhen, kateri ima per eni rizhi ſvoi deil, ali dobizhek; quaestorius, -a, -um, kateri od dobizhka ṡhivy, kar timu ſliſhi; quaestuosus, -a, -um, pridin, dobizhkliu, kateri ſe fliſſa po dobizhku; quaestus, -us, dobitik, núz, ali dobizhik, tá pobrani danár; quasticulus, -li, en maihin pober, ali dobizhik; tuditare, ṡa dobizhka volo ſe truditi; usura, -ae, foenus, uhurnia, uharnia, dobivanie, dobizhik
Vorenc
furm m, F7, biformatus, biformis, dvuje ſhtalti, dvujiga furma, ali podobe; conformare, en furm, ali ſhtalt dati, ſe ṡglihati; idea, furm, pild, pergliha; modus, -di, visha, furm, manèra per peitju, ali per drugi rizhi; praescriptio, en naprei piſſani furm, ali viṡha, ena povela; proplastice, -ces, tá kúnṡht furme narejati, kakòr ſo lonzharji navajeni; rhombus, -bi, tudi enu orodje te kunṡhti ṡa ṡemlò mèriti, v'tem furmi eniga remelna, enaku ſhirokiga inu debeliga
Vorenc
plav prid., F31, bulbine, -nes, ena ſorta divjiga luka, plave ſpumladnîe roṡhize; cumatile, en plav gvant; cyaneus, -a, -um, plave farbe; hyacinthus, -ti, ena plava ṡpomladnîa roṡha; intubus, -bi, vel intubum, -bi, vel intybum, -bi, endivia s'plavim zvétjam, cicoria; irinus, -a, -um, od plavih lily ſturjenu, is plavih lily; ravidi oculi, zherne ali plave ozhy; smaragdus, -di, en leip ṡhlahtni plavi kamen, ṡhmarál; subceruleus, -a, -um, enu malu plave farbe; violaceus, -a, -um, plave farbe, violine farbe, plau
Vorenc
dišeč del., F31, acesis, -sis, enu ṡèliszhe per potokih, mozhnu diſſezhe; ambrosia, tudi enu lipú diſſezhe ṡeliṡzhe; ambrosius, -a, -um, lipú diſſezhi; fragrans, lipú diſhèzh; nardus, -di, vel spicanardus, ſpikanarda, lipú diſezhe roṡhe; odorifer, -ra, -rum, dobru inu lipú diſhèzh; olens, diſhezhi; odorus, -a, -um, dobru diſhezh; onyx, en lipú diſſezhi parkil; ozymum, -mi, vſá ṡhlaht lipú diſſezha ṡeliṡzha; rosmarinus, -ni, roṡhmaryn, lipú vſelei ṡelenu, inu diſezhe drevze; samsucus, -ci, majarón, lipú diſſezhe ṡeliṡzhe; vinum fragrans, lipú diſezhe vinu
Vorenc
dno s, F18, abyſsus, -si, prepad, bresdan, gresnu, globozhina, pres dná; acrochordon, ſo bradovize, kakor en bob debele, katere ſo, ṡlaſti otrokom nadleshne, na dni ſo cilú voske, de ſe vidi kakòr de bi viſſeile; ad fundum, k'dnú; ad fundum ire, k'dnú leteti; carina, pod, ali dnú v'barkah, ladje dnú, ali pod; carinare, barko délati, ali gvelbati, kakùr je dnú v'barki; crudaria, ſreberna ṡhila, na dny jame; ex fundo, od dná, s'grunta; funditus, do dna, s'gruntoma, cilú do konza; fundum, -di, dnú; oculi sinus, okounu dnú; saburra, -ae, tá debèli peiſſik, kateri na dnú bárk ſtavio ṡa teṡhavo; solum, -li, dnú, pod, tlá; sponda, -ae, ṡhpampet, poſtelnu dnú; talea, -ae, ene ſpletene korbe dná leiṡ; tracta, -ae, dnu, ali pod ene torte; voraginosus, -a, -um, polhin takeſhnih pres dná jam, inu vertazh
Vorenc
igravec m, F5, ludio, -onis, ludius, -ÿ, kaukler, ygravez; lusor, -oris, ygraviz, kateri vſeṡkuṡi ygrá; siparium, -rÿ, taiſti firank, ṡa katerim ſo ṡakriti ty ygravzi ene ygrè, ali Comedie, kadar imajo ygrati; tragicus, -a, -um, kar ṡluṡhi k'eni takovi ygri, en ygraviz take ygrè; tragoedus, -di, takeſhne ygrè ygraviz, katera ima veſſel ṡazhetik, inu ṡhalostni konez
Vorenc
manira ž, F3, gestus, -us, viṡha ali ṡaderṡhanîe eniga zhlovéka, ena ſhega, ali maniera; modus, -di, visha, furm, manèra per peitju, ali per drugi rizhi; pantominus, en kaukler, kateri ṡná vſe ṡhlaht viṡhe na ſe vleizhi, kateri ſe more vſih ṡhlaht viṡh, inu manyr podſtopiti
Vorenc
ordunga ž, F13, abnórmis, -me, pres ordunge; adagia sunt: Nikomer h'dopadanîu, ali k'ẛhalimu, mèro inu ordungo dajati; canon, -onis, ordunga, poſtava; canonicè, po pravi ordungi; canonicus, v'duhovni verſti, ordungi; convictus, -ctus, po ordungi reja, v'kúp prebivanîe, vſakdanîa hrana, druſhtvu; diatetica, ena ordunga pyti inu jeſti ẛa ẛdravje ohraniti; digestum, v'eno ordungo perpravlenu; disciplina militaris, ṡholnerska ordunga; lex, poſtava, ṡapuvid, viṡha, ordunga; methodus, -di, ordunga, viṡha; praescriptio, en naprei piſſani furm ... ali ſuſebna viṡha, ali ordunga, enu prepovedanîe; regula, viṡha, ordunga
Vorenc
pikast prid., F7, apiatus, -a, -um, pikaſt; cenchris, -dis, tudi ena pikaſta kazha; lacunosus, -a, -um, jamizhkaſt, pikaſt; litus, -a, -um, namaṡán, ṡbriſſan, pikaſt, omadeṡhen; pardus, -di, ena ſorta riſſa, vſa pikaſta. Cant:4; stellio, -onis, [tudi] en pikaſti ṡemelṡki paik; taratantara, tudi en pikaſti kuſher, kateriga pike ſe laṡkazhejo
Vorenc
predajati nedov., F44, bibliopola, kateri buque predaja; educilare, vinu vun na fertle tozhiti, predajati, tovernati; forum olitorium, plaz kir ſe ṡèle predaja; ichtiopolium, -lÿ, plaz kir ſe ribe predajajo; ichtyopola, -ae, en ribizh ali tá kateri ribe predaja; monopolium, -lÿ, laſtna kupzhia, obláſt eniga de ſam kupuje, ali predaja; myropolium, -lÿ, tú meiſtu, ali apoteka, kir takeſhno ṡhalbo predajajo; nugivendus, -di, kateri otrozhje ygrazhe predaja; seplasarius, kateri tryák predaja; thermopolium, -lÿ, tú meiſtu kir ſe gorke ṡhpiṡhe predajajo; vendere, predajati, predati; vinarius, -rÿ, oṡhtier, kateri vinu tozhi, ali predaja
Vorenc
Vorenc
voden2 prid., anguis, kazha, vodna kazha; aquiminarius, vodna poſſoda, korez; ardea, en raigar, vodna tyza; boa, -ae, ena vodna kazha, vosh, ali goṡh; enchydris, enchydridis, ena vodna kazha; hydrus, ena vodna kazha; ligdus, -di, vodni kamen; motacilla, vodna bergla, pastarizhizha, ena tiza; nasiterna, -ae, en korez, ali vodna poſſoda; natrix, -cis, ena vodna kazha; phoenicopterus, -ri, ena ardezha neṡnana vodna tyza; ulva, -ae, tudi vodnu, ali morṡku ṡeliṡzhe, ali máh, kateri v'vodi raſte
Vorenc
vozal m, F2, enodare, reṡvèṡati, en voṡál reṡvèṡati, reṡvoṡlati; nodus, -di, voṡál, knoff, garzha; prim. vozel
Vorenc
zver ž, F14, animal, ẛvir, ẛhivál, ẛvirina, ẛhiviniza; belua, et bellua, divjazhina, huda ẛvèr; camaleon, -tis, ena ṡvyr, katera od lufta ẛhivy, inu ne oſtane per eni farbi, farbo preminuje; catellus, vel catulus, en ṡzhenzhizh, ali cilú mlada ẛvèr; cercopithecus, morska mazhka, merkouza ṡvir; cyrogriullus, ena derèzha ſtrupovita, inu bodèzha ṡvyr, manſha kakòr jèṡh; dromedus, -di, ena hitra ṡvyr; fera, divja ṡvèr, ṡvirina, ṡvir; fiber, -ri, piber, ṡvir; foris huius foris, ena ṡvèr, ut foris vestra crepuit, vaſha ṡvèr je zarknila; jeva, ena svyr, katera v'ṡemlo rye, de mertva trupla jei; tragelaphus, tudi ena ṡvyr koṡlu, inu jelenu podobna. Deut:14.v.ÿ
Vorenc
knof2 m, F10, alabastus rosae, ta ẛeleni knof gartroshe preden pozhi; bulla, ſhpanga na uṡdi, mihur, peina na vodi, knof piſmou, piſma knoff; calyx, -cis, calyculus, tudi knof ene roṡhe ẛlaſti gartroṡhe; capitellum, tudi knof na mezhi; capulus, et capulum, ena kapiza, ali knoff na mezhi, ſabli, ali rozhiza; condylus, knoffi, ali gerzhe na glidih kir ſo ṡklepi; nodus, -di, voṡál, knoff, garzha; pila odorata, en knoff k'diſhanîu; sapinus, -ni, ta ṡdulni deil ene hoike, driveſſa, kateri je na knoffu
Število zadetkov: 20
Dostopnost