Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

dramatizíranje dramatizíranja samostalnik srednjega spola [dramatizíranje]
    1. predelava proznega ali pesniškega dela za uprizoritev; SINONIMI: dramatizacija
    2. ekspresivno pojmovanje, prikazovanje česa resneje, huje, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno dramatizacija
ETIMOLOGIJA: dramatizirati
duhovít duhovíta duhovíto pridevnik [duhovít]
    1. ki se zna izražati, ravnati domiselno in šaljivo
      1.1. ki kaže, izraža domiselnost in šaljivost
    2. ki je zasnovan, izveden domiselno, kreativno
ETIMOLOGIJA: duh
enakopráven enakoprávna enakoprávno pridevnik [enakoprávən]
    1. ki ima enake pravice in dolžnosti; SINONIMI: enakovreden
      1.1. ki kaže, izraža prisotnost takih pravic in dolžnosti
    2. ki je po vrednosti, kakovosti, hierarhiji enak, podoben drugemu; SINONIMI: enakovreden
FRAZEOLOGIJA: Vsi drugačni, vsi enakopravni.
ETIMOLOGIJA: iz star. enako pravo ‛enaka pravica’
fársa fárse samostalnik ženskega spola [fársa]
    1. iz literarne vede, iz gledališke umetnosti komedija z izrazito, grobo komiko, navadno s satiričnimi, grotesknimi, absurdnimi elementi
    2. slabšalno kar je absurdno, nesmiselno; SINONIMI: ekspresivno parodija
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Farce) iz frc. farce ‛komedija’, prvotno ‛nadev (iz sesekljanega mesa)’ iz farcir ‛nadevati, natrpati’; pomenski razvoj je domnevno ‛trpanje’ > ‛vložek, vrivek, tudi v (religioznem) besedilu’ > ‛komični medklic, vložek v besedilu’ - več ...
fiktíven fiktívna fiktívno pridevnik [fiktívən]
    1. ki je izmišljen in v resničnosti ne obstaja
    2. v obliki fiktivni ki se zlasti glede na formalne značilnosti zdi resničen, pristen, običajen, čeprav ni
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. fiktiv iz frc. fictif, glej fikcija
stŕpen stŕpna stŕpno pridevnik [stə̀rpən]
    1. ki ima, izraža spoštljiv odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga
      1.1. ki kaže, izraža tak odnos
    2. ki mirno, brez nejevolje prenaša kaj neprijetnega, neugodnega, dolgotrajnega
      2.1. ki kaže, izraža tako mirnost, odsotnost nejevolje
ETIMOLOGIJA: strpeti
teológ teológa samostalnik moškega spola [teolók teológa]
    1. strokovnjak za teologijo
      1.1. študent ali diplomant teologije
STALNE ZVEZE: moralni teolog, teolog osvoboditve
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Theologe iz lat. theologus, glej teologija
teologíja teologíje samostalnik ženskega spola [teologíja]
    1. veda o bogu, njegovem dojemanju in stvareh, bitjih v odnosu do njega, zlasti v monoteizmu; SINONIMI: bogoslovje
      1.1. študij te vede
STALNE ZVEZE: biblična teologija, dogmatična teologija, duhovna teologija, fundamentalna teologija, moralna teologija, negativna teologija, pastoralna teologija, politična teologija, sistematična teologija, teologija osvoboditve
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Theologie in) lat. theologia iz gr. theología, iz gr. theós ‛bog’ + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’ - več ...
teolóški teolóška teolóško pridevnik [teolóški] ETIMOLOGIJA: teologija
trípartítni trípartítna trípartítno pridevnik [trípartítni] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. tripartit, angl., frc. tripartite iz lat. tripartītus iz tri + partīre ‛deliti’
umétnostni umétnostna umétnostno pridevnik [umétnostni]
    1. ki je v zvezi z umetnostjo
      1.1. ki sestavlja, tvori umetnost
      1.2. ki izhaja iz umetnosti, temelji na umetnosti
    2. ki je v zvezi z umetniškim, estetskim oblikovanjem zlasti uporabnih predmetov
    3. ki je v zvezi s športom, pri katerem se ocenjuje umetniška in tehnična izvedba figur
STALNE ZVEZE: umetnostna zgodovina, umetnostna zgodovinarka, umetnostni zgodovinar
ETIMOLOGIJA: umetnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
ágens -a m (ȃ)
kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje, gibalo: kulturni delavci so bili tudi politični agens; dialog je v njegovih delih vodilni agens
// faktor1, činitelj, dejavnik: bolezni lahko povzročijo psihični agensi
SSKJ²
alternatívec -vca m (ȋ)
1. pripadnik skupine ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: njihove koncerte obiskujejo mladi alternativci; skupina alternativcev in pankerjev
2. pog. (alternativni) zdravilec: dialog med alternativci in uradno medicino
SSKJ²
bípartíten -tna -o prid. (ȋ-ȋ)
nanašajoč se na dve strani; dvostranski: bipartitni dialog; pogajanja potekajo na bipartitni ravni
SSKJ²
dialóg -a m (ọ̑)
1. pogovor, navadno med dvema osebama, dvogovor: imela sta dolg dialog; dialog med njima je bil iskren / za avtorja so značilni zgoščeni dialogi; delo je napisano v obliki dialoga / dramski, filmski dialog
2. izmenjava mnenj med zastopniki različnih stališč z namenom doseči soglasje ali sporazum: sedanja situacija odpira, omogoča dialog; prekiniti, zaostriti dialog z nasprotnikom; dialog med vzhodnim in zahodnim svetom
SSKJ²
dialóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na dialog: dialoški tekst; knjiga je napisana v dialoški obliki / dialoški način razpravljanja
SSKJ²
disociacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na disociacijo: disociacijski proces; disociacijska stopnja / disociacijski monolog in notranji dialog
SSKJ²
gládek -dka -o, stil. gladák gládka -o in prid., gladkêjši tudi glájši (á; ȃ á)
1. ki ima površino brez izboklin, vdolbin: gladek les; bel, gladek papir; gladka cesta; gladka površina, stena; tla so bila gladka kakor marmor / v gladkih gubah padajoče zavese / imela je gladko, belo polt / gladka puškina cev cev, ki nima znotraj spiralastih žlebov
// preprosto oblikovan: dala si je narediti gladko obleko / nazaj počesani, gladki lasje ki niso kodrasti, skodrani; gladko blago enobarvno; brez vzorcev
// drsen, spolzek: spodrsniti na gladkem ledu
2. slovnično, stilno zelo izoblikovan: skrben, gladek prevod; gladki verzi; jezik v romanu je lep, gladek / gladek dialog drame; govorila je z gladkimi, ubranimi besedami
3. ki poteka brez težav, ovir: gladek potek dogodkov; mislili so, da bo opravek bolj gladek / publ. gladka zmaga naših košarkarjev
● 
njegov glas je bil sladek in gladek pretirano vljuden, prijazen; ima lep, gladek nastop uglajen, brezhiben
♦ 
anat. gladke mišice mišice notranjih organov, ki se krčijo neodvisno od človekove volje; bot. gladki bor bor z mehkimi iglicami in sprva gladko skorjo, po izvoru iz Severne Amerike, Pinus strobus; film. gladka stran filma stran filmskega traku, ki ni prevlečena z emulzijo; gastr. gladka omaka omaka, ki je enakomerno gosta
    gládko stil. gladkó prisl.:
    ta učenec gladko bere; gladko obrit; lase ima gladko nazaj počesane; pesem je lepo, gladko prevedena; gladko tekoči verzi; vse je šlo gladko kot po maslu
     
    gladko govori več jezikov dobro, brez napak; delo jima je šlo gladko od rok hitro, uspešno; ekspr. to si je gladko izmislil popolnoma, čisto; ekspr. ponudbo je gladko odklonil odločno, brez premišljanja
SSKJ²
govorljív -a -o prid. (ī í)
ki se da (gladko) govoriti: dialog njegove drame je neprisiljen, govorljiv in duhovit
// zgovoren: fant po naravi ni preveč govorljiv
SSKJ²
ínterkultúren -rna -o prid. (ȋ-ȗ)
1. ki je, obstaja med različnimi kulturami, navadno na določenem ozemlju; medkulturen: interkulturni dialog; interkulturna komunikacija; konflikti v interkulturnih situacijah
2. nanašajoč se na več različnih kultur, navadno na določenem ozemlju: interkulturni študij; interkulturna vzgoja; interkulturno društvo
Število zadetkov: 97