Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

čêsen čêsna samostalnik moškega spola [čêsən]
    1. začimbna rastlina z razvejanim steblom in podzemno čebulico s stroki belkaste barve; primerjaj lat. Allium sativum
      1.1. stroki te rastline, zlasti kot začimba
STALNE ZVEZE: divji česen, medvedji česen
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. čèsen, knjiž. čèsan, bolg. čésъn < pslov. *česnъ, iz *česnǫti ‛razčesniti, razklati’ - več ...
híperventilácija híperventilácije samostalnik ženskega spola [híperventilácija]
    iz medicine hiter, prekomeren pretok zraka skozi dihala pri intenzivnejšem dihanju
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. hyperventilatio, iz gr. hypér ‛zgoraj, nad’ + ventilacija
inhalácija inhalácije samostalnik ženskega spola [inhalácija]
    1. vnašanje, zajemanje vodnih hlapov, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala; SINONIMI: inhaliranje
    2. nehoteno, neželeno vnašanje česa v telo skozi dihala; SINONIMI: inhaliranje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Inhalation, frc. inhalation iz poznolat. inhālātiō, glej inhalirati
inhalácijski inhalácijska inhalácijsko in inhalacíjski inhalacíjska inhalacíjsko pridevnik [inhaláciski] in [inhalacíski] ETIMOLOGIJA: inhalacija
inhalátor inhalátorja samostalnik moškega spola [inhalátor]
    1. priprava za vnašanje, zajemanje vodnih hlapov, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala
      1.1. zdravilo, ki se v dihala vnaša, zajema s pomočjo te naprave
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Inhalator, frc. inhalateur, it. inhalatore, iz inhalirati
inhalíranje inhalíranja samostalnik srednjega spola [inhalíranje]
    1. vnašanje, zajemanje vodnih hlapov, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala; SINONIMI: inhalacija
    2. vnašanje, zajemanje česa v pljuča, zlasti dima pri kajenju
      2.1. nehoteno, neželeno vnašanje česa v telo skozi dihala; SINONIMI: inhalacija
ETIMOLOGIJA: inhalirati
inhalírati inhalíram nedovršni in dovršni glagol [inhalírati]
    1. vnašati, zajemati vodne hlape, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala
    2. vnašati, zajemati kaj v pljuča, zlasti dim pri kajenju
    3. ekspresivno s čutili intenzivno sprejemati, izkušati
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. inhalieren iz lat. inhālāre, iz in ‛v’ + hālāre ‛dihati’ - več ...
móps mópsa samostalnik moškega spola [móps]
    majhen kratkodlak pes bež, svetlo sive ali črne barve, s krepkim telesom, ploskim gobcem in krajšim zavitim repom
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Mops in niz. mop iz star. niz. moppen ‛kremžiti se, delati zlovoljen obraz’ - več ...
sléz sléza samostalnik moškega spola [slés sléza]
    1. zdravilna rastlina z dlakavimi listi z nazobčanim robom in belimi ali svetlo rožnatimi zvezdastimi cvetovi ali del te rastline; primerjaj lat. Althaea officinalis; SINONIMI: iz botanike navadni slez
      1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: navadni slez
ETIMOLOGIJA: = cslov. slězъ, hrv. sljȅz, češ. sléz < pslov. *slězъ < ide. *sloi̯g'o- iz *slei̯g'- ‛gladiti, drseti’, ker se iz te rastline (predvsem pri pripravi napitka iz korenin) izloča sluz - več ...
smetlíka smetlíke samostalnik ženskega spola [smetlíka]
    1. zdravilna rastlina z nazobčanimi listi in belimi ali vijoličastimi cvetovi, ki imajo na spodnjem cvetnem listu rumeno pego, ali del te rastline; primerjaj lat. Euphrasia rostokoviana
      1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
ETIMOLOGIJA: verjetno nastalo iz slovan. *světlikъ iz svetel, tako kot stčeš. světlík, polj. świetlik ‛svetlika’
távžentróža távžentróže samostalnik ženskega spola [táu̯žəntróža]
    1. zdravilna rastlina s trikotnimi, nasproti rastočimi listi in rožnatimi zvezdastimi cvetovi ali del te rastline; primerjaj lat. Centaurium erythraea
      1.1. zdravilni pripravek iz te rastline ali žganje, v katerem je namočena ta rastlina
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nar. nem. Tausendrose, iz nem. Tausendguldenkraut, dobesedno ‛zel za tisoč zlatnikov’, kalk po srlat. centaureum, razumljeno kot centum ‛sto’ + aurum ‛zlato, zlatnik’, dejansko prevzeto iz gr. kentaúreion ‛zel kentavrov’, - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
dihálo -a s (á)
nav. mn. dihalni organ: dihala in prebavila; dihala vretenčarjev; bolezen dihal
SSKJ²
díhati -am stil. díšem nedov. (í ȋ)
1. zajemati zrak v pljuča in ga iz njih iztiskati: bolnik težko diha; dihati skozi nos, usta; enakomerno, globoko, sunkovito dihati; diha kot kovaški meh; bilo ga je tako strah, da si še dihati ni upal / dvoživke dihajo tudi s kožo sprejemajo zrak; ribe dihajo s škrgami / najlonska srajca ne dovoljuje koži, da bi dovolj dihala; les pod linolejem ne more dihati ne pride v stik z zrakom; pren., ekspr. morje je čisto rahlo dihalo v zalivu; zemlja je mirno dihala
 
evfem. ponesrečenec ne diha več je mrtev
// preh. vdihavati: dihati svež gorski zrak; pren. dihati atmosfero novega časa; dihati svobodo
// izdihavati: ne dihaj vame
2. z odprtimi usti rahlo iztiskati zrak: dihala si je v roke, da bi jih ogrela; dihati v šipo
3. ekspr. živeti, bivati: vse, kar diha, se veseli pomladi; vsi rodovi so dihali v tem upanju / vedno ga je vleklo v gore, v dolini ni mogel dihati se je slabo, nelagodno počutil; diha le za svoje otroke se jim popolnoma posveča
// uspevati, shajati2morali bomo pošteno delati, če bomo hoteli dihati; s tem denarjem bomo za silo že dihali / ozke razmere mu ne pustijo, ne dajo dihati se polno razvijati, delovati
4. ekspr. širiti se, prihajati od kod: iz kleti diha vlaga / z njegovega obraza diha dobrohotnost; ljubezen diha iz vsake vrstice pisma; iz fanta sta dihala zdravje in moč; preh. vsaka njena beseda je dihala neodločnost
5. ekspr. rahlo pihati, pihljati: južni veter diha čez polje; skozi okno diha topel zrak; preh.: gozd diha prijeten hlad; peč diha toploto
    diháje :
    bolnik leži težko dihaje
    dihajóč -a -e:
    naglo dihajoč je tekla po stopnicah; težko dihajoč bolnik
SSKJ²
gibálo -a s (á)
1. kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje: boj med nasprotji je osnovno gibalo družbenega razvoja; pisatelj prikazuje ljubezen kot poglavitno življenjsko gibalo; v njegovi prozi je lepota močno etično gibalo; notranja gibala drame; gibalo umetnikove tvornosti / dobiček je pomembno gibalo kapitalistične blagovne proizvodnje
2. nav. mn., anat. organ za gibanje (delov) telesa: gibala in dihala / aktivna gibala mišice; pasivna gibala kosti
SSKJ²
globòk -ôka -o prid., glóblji tudi globokêjši stil. globóčji (ȍ ó)
1. ki ima v navpični smeri navzdol razmeroma veliko razsežnost: globok prepad; globok vodnjak; ozka, globoka dolina; jama je globoka / obleka z globokim izrezom; globok žep / zapadel je globok sneg; globoka in deroča voda / globoki krožnik; globoki otroški voziček / stopnice so bile zelo strme in globoke; pren., ekspr. prepad med nama je vsak dan globlji; v najglobljih globočinah spomina
// ki je v navpični smeri navzdol razmeroma zelo oddaljen od površine: drevo ima globoke korenine; dno reke je globoko
// z izrazom količine ki izraža razsežnost v navpični smeri navzdol: jarek je globok dva metra; izkopali so vodnjak, globok dvajset metrov
2. ki ima v vodoravni smeri v notranjost razmeroma veliko razsežnost: obraz z globokimi brazdami; globoka zareza na deblu; rana na nogi je globoka / krilo ima globoke gube
// ki je v vodoravni smeri v notranjost razmeroma zelo oddaljen od začetka: zavili so v globlji gozd / bolečina še v globoki noči ne preneha; bili smo že v globoki zimi
// z izrazom količine ki izraža razsežnost v vodoravni smeri v notranjost: izložba je globoka dva metra
3. ki ima zamolkel, nizek zven: globok glas, smeh; govoril je z globokim basom; zateglo, globoko tuljenje
4. sposoben močno občutiti, doživeti: kot slikar je globlji in učinkovitejši; globok človek, mislec
// ki odkriva bistvo stvari: pretresle so ga globoke besede; globoka misel, modrost / globoka življenjska resnica
// ki zadeva bistvo: besede so imele globok pomen; globlji socialni proces; najglobljega smisla ni dojel; lotil se je globlje analize dela; globoka kriza sistema; globoke spremembe v gospodarstvu / za to imam tudi globlje razloge
5. ki se pojavlja v visoki stopnji: čutiti globok odpor, strah; to je napravilo nanj globok vtis; globoka ljubezen; globoke simpatije; najgloblja žalost / po mojem globokem prepričanju ne ravnaš prav; z globokim spoštovanjem govori o njem
// ki se izraža v veliki meri, popolnosti: globok mir, molk; globoka skrivnost; vsenaokrog je vladala globoka tišina / ležal je v globoki nezavesti; prebudili so ga iz globokega spanja
● 
doživeti globoko starost dolgo živeti; globoke oči izrazite; sugestivne
♦ 
agr. globoko oranje oranje v globino od 25 do 35 cm; globoko zmrzovanje globoko zamrzovanje; med. globoko dihanje dihanje ob delovanju prsnih in trebušnih mišic; tisk. globoki tisk tiskanje iz izdolbenih delov tiskovne plošče ali valja
    globôko prisl.:
    dihala je globoko; globoko misliti; globoko je občutil izgubo; glavo je globoko sklonil; tla so se mu globoko ugrezala pod nogami; zašla sta globoko v gozd; lopato je zasadil globoko v zemljo; globoko čuteč; globoko narezane avtomobilske gume; bil je globoko sklonjen; gledal je z globoko udrtimi očmi; globoko veren človek; globoko zakoreninjena navada; globoko zamišljen; ekspr. cene so globoko znižane
     
    šalj. globoko je pogledal v kozarec opil se je; ekspr. moral je poseči globoko v žep veliko plačati; preg. tiha voda globoko dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega; sam.: na globoko orati; ribiči so odrinili na globoko
SSKJ²
obtočílo -a s (í)
nav. mn., biol. organ za odvajanje in dovajanje krvi, limfe: bolezni obtočil; dihala in obtočila / krvna, limfna obtočila
SSKJ²
ozónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na ozon: ozonska koncentracija; ozonske poškodbe na rastlinah / po nevihti je bilo čutiti svež zrak ozonskega vonja / ozonski alarm v poletni vročini alarm zaradi povišane količine prizemnega ozona, ki draži dihala in oči / ozonski plašč, sloj, ščit ozonska plast; ozonska luknja območje tanjšanja ozonske plasti zaradi onesnaževanja s plini, zlasti freoni; ozonska plast plast v Zemljini stratosferi na višini 25–50 km z visoko koncentracijo ozona, ki absorbira večino ultravijoličnega sevanja Sonca
SSKJ²
pôlspánje -a [pou̯spanjes (ȏ-á)
knjiž. rahlo spanje: prebuditi se iz polspanja; v polspanju kaj slišati; pren., ekspr. jutranja pokrajina je dihala v polspanju
SSKJ²
prebavílo -a s (í)
nav. mn. prebavni organ: bolezen prebavil; trebušna votlina s prebavili; prebavila in dihala
SSKJ²
preščípniti -em dov. (í ȋ)
1. s ščipanjem narediti dva dela: preščipniti žebelj; preščipniti žico; preščipniti s kleščami
 
v vlaku mu je sprevodnik preščipnil vozovnico preluknjal in jo s tem naredil neveljavno za drugo vožnjo
 
zool. ameba se pri delitvi preščipne
2. ekspr. zelo stisniti v pasu: obleka jo je preščipnila; steznik jo je preščipnil, da je komaj dihala
    preščípnjen -a -o:
    preščipnjena žica; v pasu preščipnjeno dekle; bila je preščipnjena kakor osa
Število zadetkov: 32