Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pravopis

Zadetki iskanja

Pravopis
akvalúnga -e ž (ȗ) |priprava, ki omogoča dihanje pod vodo|: potapljati se z ~o
Pravopis
dàh dáha tudi dáh -a m (ȁ á; ȃ) ~ na obrazu; njen zadnji ~ dih; pojm., neobč.: zadrževati ~ dihanje; ~ iz ust zadah
Pravopis
díh -a m (ȋ) pogostnost ~ov; pojm. zadrževati ~ dihanje; privzdig. ~ večernih sapic pihljanje; poud.: pomladni ~ |prvo znamenje pomladi|; ~ smrti |bližina smrti|; vztrajati do zadnjega ~a |do smrti|
Pravopis
dihálnica -e ž (ȃ) žival. |odprtina za dihanje|
Pravopis
respirácija -e ž, pojm. (á) dihanje
Pravopis
sápa -e ž, pojm. (á) poud.: zadrževati ~o |dihanje, dih|; zajeti ~o |vdihniti|; hiteti na vso ~o |zelo, močno|; večerna ~ |veter|
Pravopis
udáriti -im dov. udárjen -a; udárjenje (á ȃ) koga/kaj ~ žival; Ura je udarila poldne |odbila|; poud. Udarila ga je kap |zadela|; igr. žarg. ~ tarok |začeti igrati|; udariti koga/kaj v kaj ~ soigralca v trebuh; brezos., neknj. pog. Udarilo ga je v noge |začele so ga boleti noge|; udariti koga/kaj po čem ~ tatu po prstih; poud. ~ očeta po žepu |denarno ga prizadeti|; neknj. pog. udariti komu na kaj Mraz ji je udaril na pljuča |povzročil težko dihanje, bolečine|; brezos. Udarilo ji je na ledvice zbolela je na ledvicah; poud. udariti komu v kaj Pohvala mu je udarila v glavo |postal je domišljav, prevzeten|; Vino mu je udarilo v glavo |ga je opijanilo|; udariti na koga/kaj ~ ~ boben; poud.: ~ ~ sovražnika |napasti ga|; ~ ~ pravo struno |najti učinkovite pogajalske razloge|; udariti ob kaj ~ z glavo ob podboj; udariti v kaj Burja je udarila v okno; poud. ~ ~ jok |začeti jokati|; udariti po kom/čem ~ s pestjo po mizi; poud.: ~ ~ nasprotnikih |napasti jih|; ~ ~ sadjevcu |začeti ga piti|; ~ mimo |reči, narediti kaj napačnega|; nevtr. Strela je udarila
udáriti jo -im jo (á ȃ) knj. pog., poud.: ~ ~ v gore |iti, oditi|; ~ ~ slovensko |spregovoriti po slovensko|
udáriti se -im se (á ȃ) ~ ~ pri padcu; poud. Večkrat se ~ijo |sprejo, sporečejo|; udariti se v kaj ~ ~ ~ glavo; udariti se po čem Jaz, tepec, se je udaril po čelu; poud. udariti se z/s kom/čim |spopasti se|
Pravopis
díhati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; díhanje (í ȋ) ~ skozi nos; poud.: Vse, kar ~a, se veseli pomladi |živi, biva|; Iz kleti ~a vlaga |se širi, prihaja|; dihati kaj ~ sveži gorski zrak vdihavati; poud. Peč ~a toploto |oddaja, razširja|; dihati v koga Ne dihaj vame; poud. dihati za koga/kaj ~a samo za otroke |Popolnoma se posveča otrokom|; dihati z/s čim ~ s škrgami
Pravopis
doznáven -vna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) star. zaznaven, opazen: komaj ~o dihanje
doznávnost -i ž, pojm. (á) star. zaznavnost, opaznost
Pravopis
enakoméren -rna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ razvoj; Dihanje je postalo ~o
enakomérni -a -o (ẹ́) ~o gibanje
enakomérnost -i ž, pojm. (ẹ́)
Pravopis
umiríti -ím dov. umíril -íla, nam. umirít/umirìt, umírjen -a; umírjenje; drugo gl. miriti (í/ȋ í) koga/kaj ~ dihanje; ~ sprte sosede
umiríti se -ím se (í/ȋ í) Bolečina se je umirila
Pravopis
upočásniti -im in upočasníti -ím dov., nam. upočásnit in upočasnít/upočasnìt; upočásnjenje in upočasnjênje (á; ȃ; í/ȋ í) koga/kaj ~ hojo; ~ ritem
upočásniti se -im se in upočasníti se -ím se (á; ȃ; í/ȋ í) Dihanje se je upočasnilo
Pravopis
ústa úst s mn. z ústi, °ústmi (ú; ú ȗ) nesti žlico v ~; poljubiti na ~; moleti jezik iz ust; dihanje ~ na ~; poud.: Pri hiši je veliko lačnih ust |ljudi|; ~ blagajne |odprtina|; Novica gre od ust do ust |se hitro širi|; ne imeti kaj dati v ~ |biti reven, stradati|; na vsa ~ hvaliti |zelo, navdušeno|; Sama ~ so ga |Zelo veliko govori; Zelo veliko jé|
Pravopis
vročíčen -čna -o; bolj ~ (ȋ) ~ bolnik; poud.: ~a diplomatska dejavnost |zelo povečana|; ~e priprave na tekmovanje |polne nemira, vznemirjenosti|; njegovo ~o življenje |nemirno, pustolovsko|
vročíčni -a -o (ȋ) ~o stanje
vročíčni -ega m, člov. (ȋ) težko dihanje ~ega
vročíčnost -i ž, pojm. (ȋ)
Pravopis
zasopljèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) neobč. zasopel: ~ tekač; ~o dihanje; ~ od hitre hoje
zasopljênost -i ž, pojm. (é) neobč. zasoplost
Pravopis
zastáti1 -stánem dov. -i -íte; -àl -ála, -àt; (-àt) (á ȃ) Dela so zastala; ~ v rasti; zastati komu Dihanje mu je zastalo; poud. Beseda mu je zastala |umolknil je|
Število zadetkov: 16