Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

belúš belúša samostalnik moškega spola [belúš]
    1. gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus; SINONIMI: špargelj
      1.1. navadno v množini poganjek te rastline, zlasti kot hrana, jed; SINONIMI: špargelj
STALNE ZVEZE: divji beluš, ostrolistni beluš
ETIMOLOGIJA: bel - več ...
belúšev belúševa belúševo pridevnik [belúšeu̯ belúševa belúševo] ETIMOLOGIJA: beluš
belúšni belúšna belúšno pridevnik [belúšni] STALNE ZVEZE: belušna zelena
ETIMOLOGIJA: beluš
bívol bívola samostalnik moškega spola [bívol]
    1. večje divje ali udomačeno govedo z velikimi zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v Aziji in Afriki; primerjaj lat. Bubalus
    2. znamenje kitajskega horoskopa med podgano in tigrom
      2.1. kdor je rojen v tem znamenju
STALNE ZVEZE: afriški bivol, kafrski bivol, vodni bivol
ETIMOLOGIJA: = cslov. byvolъ, hrv. bívōl, srb. bívō, star. ukr.bývol, slovaš. byvol < slovan. *byvolъ, prevzeto iz vulglat. *būvalus < klas. lat. būbalus, kar je prevzeto iz gr. boúbalos, iz boũs ‛govedo’ - več ...
bívolji bívolja bívolje pridevnik [bívolji] ETIMOLOGIJA: bivol
bizón bizóna in bízon bízona samostalnik moškega spola [bizón] in [bízon]
    1. divje govedo s temno rjavo dlako, široko glavo in močnim oprsjem, ki živi v Severni Ameriki; primerjaj lat. Bison bison; SINONIMI: iz zoologije ameriški bizon
    2. divje govedo s temno rjavo dlako, široko glavo, trikotno brado in močnim oprsjem, ki živi zlasti v severovzhodni Poljski in Belorusiji; primerjaj lat. Bison bonasus; SINONIMI: iz zoologije evropski bizon, iz zoologije zober
STALNE ZVEZE: ameriški bizon, evropski bizon
ETIMOLOGIJA: prevzeto (po zgledu nem. Bison in frc. bison) prek lat. bisōn ‛tur, zober’ iz germ. jezikov, prim. nem. Wisent < stvnem. wisant, iz ide. *u̯ei̯s- ‛smrdeti, oddajati vonj’ - več ...
bŕr medmet
    1. tudi z večkrat ponovljeno črko r izraža, da govorec občuti mraz, ga zebe
    2. tudi z večkrat ponovljeno črko r izraža, da se govorcu kaj gnusi, mu vzbuja grozo, odpor
    3. navadno ponovljeno, tudi z večkrat ponovljeno črko r posnema zvok motornega vozila
    4. navadno ponovljeno, tudi z večkrat ponovljeno črko r, izgovarja se z višjim tonom posnema zvonjenje telefona, budilke
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema tresenje in pri tem nastale zvoke, znana tudi v drugih jezikih, npr. rus. brr, slovaš. , nem. brr
cvetlíca cvetlíce samostalnik ženskega spola [cvetlíca]
    2. ironično neresna, nepremišljena, neumna izjava ali dejanje, ki vzbuja dvome, pomisleke; SINONIMI: ironično cvetka
ETIMOLOGIJA: iz cvesti, glej cvet
čebéla čebéle samostalnik ženskega spola [čebéla] in [čəbéla]
    žuželka s sivim in rjavim ali rumenim progastim zadkom, ki daje med in vosek; primerjaj lat. Apidae
STALNE ZVEZE: afriška čebela, čebela ubijalka, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, zimska čebela
FRAZEOLOGIJA: kot bi koga pičila čebela, lepiti se na koga, na kaj kot čebele na med, priden kot čebela
ETIMOLOGIJA: = stcslov. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela < pslov. *bъčela ali *bьčela; morda sorodno z bučati ali iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’ - več ...
dekadénten dekadéntna dekadéntno tudi dekadênten dekadêntna dekadêntno pridevnik [dekadéntən] tudi [dekadêntən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki dekadentni ki kaže, izraža zavračanje uveljavljenih moralnih vrednot, ki se izkazuje s predajanjem užitkom, razkošnim življenjem; SINONIMI: dekadenčen
      1.1. v nekaterih zvezah v obliki dekadentni ki kaže, izraža tak propad, nazadovanje
      1.2. v nekaterih zvezah v obliki dekadentni ki izstopa zaradi pretirane usmerjenosti v razkošje, predajanje užitkom; SINONIMI: dekadenčen
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. dekadent, angl. decadent) iz frc. décadent, glej dekadenca
dromedár dromedárja samostalnik moškega spola [dromedár]
    iz zoologije kamela z eno grbo; primerjaj lat. Camelus dromedarius
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dromedar in stfrc. dromedaire iz lat. dromedarius (camelus) iz gr. dromás
góba góbe samostalnik ženskega spola [góba]
    1. nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: gliva
      1.1. ta del organizma kot hrana, jed
      1.2. kar po obliki spominja na ta del organizma
    2. organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: gliva
    3. prožen, zelo vpojen pripomoček, zlasti za brisanje
    4. ekspresivno kar ima veliko sposobnost sprejemanja, shranjevanja velike količine stvari, podatkov
STALNE ZVEZE: atomska goba, cvetličarska goba, čajna goba, hišna goba, kresilna goba, lesna goba, lističasta goba, morska goba, nora goba
FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...
govédo govéda samostalnik srednjega spola [govédo]
    1. velika domača žival s parklji in navadno debelimi stožčastimi rogovi; primerjaj lat. Bos taurus; SINONIMI: goved
    2. večji parkljar z močnim oprsjem in debelimi stožčastimi rogovi; primerjaj lat. Bos
    3. slabšalno kdor je nekulturen, brezobziren ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno govedar, slabšalno krava
STALNE ZVEZE: cikasto govedo, črno-belo govedo, istrsko govedo, lisasto govedo, moškatno govedo, muškatno govedo, rjavo govedo, škotsko govedo, škotsko visokogorsko govedo, škotsko višavsko govedo
ETIMOLOGIJA: = cslov. govędo, hrv., srb. gòvedo, nar. rus. govjádo, češ. hovado iz pslov. *govę iz ide. *gou̯-, kot v stind. gáu-, gr. boũs, lat. bōs, stvnem. chuo, nem. Kuh, angl. cow - več ...
grotéskni grotéskna grotéskno pridevnik [grotéskni]
    2. v obliki grotesken, ekspresivno ki je tragikomičen, grozljiv, popačen do mere, da se zdi neresničen
    3. kot samostalnik v obliki groteskno kar s povezovanjem tragičnega in komičnega na grozljiv, popačen način prikazuje resničnost
    4. kot samostalnik v obliki groteskno kar je tragikomično, grozljivo, popačeno do mere, da se zdi neresnično
ETIMOLOGIJA: groteska
gŕr medmet
    1. tudi podvojeno, tudi z večkrat ponovljeno črko r posnema nizek, grozeč glas živalskega renčanja, rjovenja, grčanja
      1.1. tudi podvojeno, z večkrat ponovljeno črko r posnema zvok športnega motornega vozila
    2. tudi z večkrat ponovljeno črko r izraža, da je govorec nejevoljen, jezen, da mu kaj ni všeč
    3. z večkrat ponovljeno črko r izraža, da se kdo zdi govorcu telesno privlačen
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema grozeče živalsko renčanje
2 medmet
    1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da je govorec nejevoljen, jezen
      1.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da se zdi govorcu predhodna izjava nezaslišana
    2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti zadovoljstvo, ko se izkaže, da je imel, deloval prav
      2.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti vznesenost
    3. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da si govorec vliva pogum
      3.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec dvomi, je neodločen, negotov
      3.2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža grožnjo komu
    4. kot členek, izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
      4.1. kot členek, izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec poudarja vprašanje
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot npr. stind., gr., stvnem. ha, lat. , hrv., srb. , stčeš., polj., nem., frc., angl. ha
hídra hídre samostalnik ženskega spola [hídra]
    1. grško mitološko bitje s kačjim telesom in navadno devetimi glavami, ki posekane znova zrastejo
    2. iz zoologije manjša sladkovodna žival z vrečastim telesom in lovkami, ki je pritrjena na podlago in živi v simbiozi z algami; primerjaj lat. Chlorohydra viridissima
    3. ekspresivno kar hitro, nenehno raste in je kljub nasprotnim prizadevanjem neuničljivo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Hydra in) lat. hydra iz gr. hýdra, prvotno ‛vodna žival’ iz hýdōr ‛voda’
hŕček hŕčka samostalnik moškega spola [hə̀rčək]
    1. manjši glodalec z razširljivimi vrečastimi lici in kratkim repom; primerjaj lat. Cricetinae
    2. ekspresivno kdor v večjih količinah hrani, zbira kaj, zlasti nepotrebne stvari
STALNE ZVEZE: kitajski hrček, pomladanski hrček, zlati hrček
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. hŕčak, slovaš. chrček < pslov. *xъrčьkъ, glej hrkati - več ...
hŕt hŕta samostalnik moškega spola [hə̀rt]
    pes z zelo vitkim telesom, podolgovato glavo in daljšim gobcem
STALNE ZVEZE: afganistanski hrt, irski volčji hrt, mali angleški hrt, mali italijanski hrt, ruski hrt, španski hrt, veliki angleški hrt
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. hȑt, nar. rus. hórt, češ. chrt < pslov. *xъrtъ ‛vrsta (hitrega) psa’, nejasnega izvora - več ...
hrúška hrúške samostalnik ženskega spola [hrúška]
    1. sadno drevo z razpokanim lubjem sivkasto rjave barve in spodaj odebeljenimi plodovi; primerjaj lat. Pyrus communis
      1.1. plod tega drevesa, zlasti kot hrana, jed
    2. manj formalno mešalec za beton kot del tovornjaka ali tak tovornjak sam
STALNE ZVEZE: azijska hruška, divja hruška, pleterska hruška
FRAZEOLOGIJA: kdo je padel s hruške, mešanje jabolk in hrušk, mešati jabolka in hruške, odpasti kot zrela hruška, padati kot zrele hruške, pasti kot zrela hruška, pasti v naročje komu kot zrela hruška
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. krȕška < pslov. *krušьka iz *kruša = latv. grauše, litov. kr(i)áušė - več ...
Število zadetkov: 606