Zadetki iskanja
Pleteršnik
kumȋn, m. der Kümmel, Mur., Cig., Jan., DZ.; navadni k., gemeiner Kümmel (carum carvi), Tuš. (R.); divji k., der Wiesenkümmel, Cig.; zamorski k., schwarzer Kümmel (nigella sativa), Cig.; — prim. it. comíno, lat. cuminum.
Pleteršnik
lẹ́ščnik, m. die Haselnuss; laški l., die wälsche Haselnuss: divji l., die Pimpernuss (staphylea pinnata), C.; — piše in govori se nav.: lẹ́šnik.
Pleteršnik
Pleteršnik
màk 2., máka, m. der Mohn (papaver); vrtni m. (p. somniferum), der Gartenmohn; divji m., die Klatschrose (p. rhoeas), Cig., Jan., Tuš. (R.); — zajčji m., das Frühlingsadonisröschen (adonis vernalis), Vrt.; za en mak, en mak vreden, einen Pfifferling wert, nichtsnutz, Št.; — tudi: mȃk, Valj. (Rad).
Pleteršnik
mę̑d 2., mę̑da, medȗ, m. der Honig; satovni m., = m. v satovju, der Honigseim, Cig., C.; divji m., der Waldhonig, Cig.; der Lufthonig, der Honigthau, V.-Cig.; kosmati m., der Rauh- oder Tonnenhonig, V.-Cig.; cukrasti m., der Zuckerhonig, Cig.; steklenasti m., der Glashonig, Cig.; — kako reč za med jesti, etwas gerne essen, Rib.-M.; za med kaj vzeti, etwas gerne annehmen, Z.; brez potu ni medu, Npreg.-Cig.; govori, kakor bi med lizal, er ist von süßen Worten, Met.; na jeziku med, na srcu led, Npreg.-Zv.; — mačkin m. = smola, das Harz, Meg.
Pleteršnik
mółnjen, adj. betäubt, dumm, Jan.; "jedel je gobe in je bil tako molnjen (munjen), da je kakor divji okolo divjal", Erj. (Torb.); "kdo bode tako molnjen (munjen), da bi to kupil?" Erj. (Torb.); molnjena (munjena) goba, der Fliegenschwamm (agaricus muscarius), Erj. (Torb.); — prim. molniti.
Pleteršnik
mrẹstíti se, -ím se, vb. impf. brunften, sich begatten, C.; zdaj se gadi mreste, Borjana v Kotu-Erj. (Torb.); divji petelin se mresti (balzt), SlN.; jeleni se mreste, Svet. (Rok.); — prim. brestiti se, koren: ners-, Mik. (Et.).
Pleteršnik
netrẹ̑sk, m. die Hauswurz (sempervivum tectorum), Cig., C., Tuš. (R.), Gor.; divji n., der Mauerpfeffer (sedum acre), vzhŠt.-C.
Pleteršnik
Pleteršnik
onǫ̑d, adv. dortherum, in jener Gegend, auf jenem Wege, dort durch; = le-onod, Dict.; divji možje bodo onod skakali, Dalm.; koder ti, onod jaz, Gor.-Levst. (M.); od onod, von dort; David je od onod šel in ubežal, Dalm.; tudi: ọ̑nod, M., jvzhŠt.; (onode, onodi, C.).
Pleteršnik
ósəł, -sla, m. 1) der Esel; tudi psovka; divji o., der Waldesel, Cig., Jan.; morski o., der Stockfisch, C.; — osle moliti ali kazati komu, die ausgestreckten Finger der Hand, den Daumen an die Nase gedrückt, zeigen und so verhöhnen; — 2) eine Vorrichtung zum Holztragen, C.; — 3) die hölzerne Moströhre am Weinpressboden, C.
Pleteršnik
pəčə̀k 2., -čkà, m. 1) der Weinbeerkern, der Fruchtkern von Äpfeln, Birnen u. dgl.; jabolko je zrelo, kadar ima črne pečke; (pȇčək, -čka, Št.); — 2) neka vinska trta, C., Celjska ok., Hal.-Erj. (Torb.); — 3) die gemeine Kichererbse (cicer arietinum): divji in pitani p., Boršt (Ist.)-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
plúti, plújem, plóvem, vb. impf. schwimmen, Jan., C., Skal.-Let., Gor.-Levst. (Glas.), Ben.-Kl., Savinska dol.; nismo mogli ne pluti ne bresti, Gor.; riba pluje, Gorenja Soška dol.-Erj. (Torb.); — schiffen, Cig., C.; ladja po valovih tjakaj plove, Dalm.; blago k vam plove (strömt zu), Trub.; fliegen: ptič, divji petelin pluje, Mik., Gorenja Soška dol.-Erj. (Torb.); — Oj kolikrat mi v gorsko stran — Plujo oči, LjZv.; — fließen: morje plove (ist unruhig), C.; vse je s krvjo plulo, alles floss von Blut, Guts. (Res.)-Mik.; tvoje telo je s krvjo močno plulo, Kast. (Rož.).
Pleteršnik
popȃdək, -dka, m. der Anfall (einer Krankheit), Cig., Jan.; popadki, die Geburtswehen, Cig., Jan., C.; divji popadki, falsche Wehen, V.-Cig.
Pleteršnik
pópər, -pra, m. der Pfeffer; suh kot poper, zaundürr, Cig.; črni p., der Mohrenpfeffer; beli p., der weiße Pfeffer; turški p., spanischer Pfeffer (Paprika); divji ali volčji p., der Kellerhals, der Seidelbast (daphne mezereum), C.
Pleteršnik
Pleteršnik
prihrumẹ́vati, -am, vb. impf. ad prihrumeti: divji Turek je često prihrumeval v slovenske kraje, Let.
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
slẹzę̑novəc, -vca, m. die Malve (malva), Jan., (selz-) Cig.; divji s., die wilde Malve oder Rosspappel (malva silvestris), (selz-) Tuš. (R.).
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 63
Dostopnost