Fran > SSKJ

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

1. 1. ki ima rese: resast prt; resast trak na zavesah; resasto ogrinjalo / trava z resastimi klasi / resasta pšenica / žito postaja resasto
2. 2. poln res: iztrepati resasto jopico, srajco
3. 3. podoben resam: resasti izrastki / resasti oblaki
4. 4. ki je trši, daljši: resasti brki, lasje; resasta brada; krava z resasto dlako / jopica iz resaste volne grobe, bodeče
5. 5. lov. ki ima tršo, daljšo dlako: resasti psi / resasti foksterier; resasti istrski gonič
6. 6. nar. robat, grob: resast človek; na pogled je resast, v resnici pa je prijazen / resast pogled; resast značaj
   ♦ bot. resasti pasji rep enoletna trava z jajčastim klasom in dolgimi resami, Cynosurus echinantus; tekst. volnena resasta preja volnena preja z naravnimi ali umetnimi resastimi vlakni; resasta vlakna kratke, debele trše dlake; vet. resasta dlaka trša in redkejša dlaka pri nekaterih živalih, ki sega čez nadlanko

résasto prisl.: resasto porasel obraz
● nar. resasto gledati jezno, namrščeno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

1. 1. dlaka pod nosom: brki mu že poganjajo; brke briti, česati; brke si striže na krtačko; brke pogladiti, sukati, vihati si; dolgi, povešeni brki / desni, levi brk
   ● brki so se mu povesili užaljen je, potrt; ekspr. oče se je smehljal v brk zadržano, pritajeno; ekspr. v brk kaj povedati komu brez obzirov povedati komu svoje mnenje; ekspr. v brk se mu laže, smeje predrzno, nesramno
2. 2. daljša dlaka nad gobcem živali: mačka miga z brki
   ♦ vrtn. mačkov brk vrtna rastlina z drobno narezljanimi listi in bledo modrimi cveti; vrtna črnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

naščetíniti se postaviti se v položaj, kot so bodice pri ježu: mački se je naščetinila dlaka / pes se je naščetinil in zatulil kakor volk dobil naščetinjeno dlako
● ekspr. od besa so se mu naščetinili brki zelo se je razjezil

naščetínjen -a -o: je naščetinjen kakor jež; naščetinjena dlaka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

1. 1. agr. pšenica, ki ima klasje z resami; resasta pšenica: sejati resnico
2. 2. vet. trša in redkejša dlaka pri nekaterih živalih, ki sega čez nadlanko; resasta dlaka: ta vrsta ovc nima skoraj nič resnice v kožuhu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

1. 1. dajati, polagati na odprt del ustrezen predmet: pokrivati lonce
   // dajati, polagati na kaj zlasti zaradi varstva, zaščite: zaradi slabega vremena pokrivati toplo gredo / otroka pokriva z eno odejo
   // na streho polagati kritino: pokrivati streho / hišo pokrivati z opeko, slamo
2. 2. delati, da je kaj nevidno: kodri ji pokrivajo čelo; spodnji del obraza pokriva brada / rdeča ruta ji pokriva obledele lase; plešo si pokriva z lasuljo / žarg. ta oljnata barva dobro pokriva dela, da barva podlage ni več vidna
3. 3. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom biti na površju česa: gore že pokriva sneg; dolino je pokrivala gosta megla / lica ji pokriva živa rdečica
   // rastoč biti, nahajati se kje: glavni del te planote pokrivajo gozdovi / telo pokriva dlaka
4. 4. zagotavljati z enako ali večjo vsoto denarja plačilo, izplačilo česa: pokrivati izdatke; s tem bodo pokrivali potne stroške
   // publ. preskrbovati toliko izdelkov, blaga, stvari, kolikor jih kdo potrebuje, porabi, zadovoljevati: pokrivati stanovanjske potrebe; pokrivajo skoraj vso petrolejsko potrošnjo
5. 5. publ. imeti kje področje dejavnosti: to sodišče pokriva veliko območje
   ● ekspr. že nekaj let ga pokriva črna zemlja je mrtev (in pokopan); ekspr. črke že pokriva prah niso več vidne
   ♦ rad. novi radijski, televizijski oddajnik pokriva tudi ta del dežele omogoča sprejem programa tudi v tem delu dežele

pokrívati se 
1. 1. dajati pokrivalo na glavo: odkriva se in ponovno pokriva / pozimi se pokriva nosi pokrivalo
   // pokrivati se s klobukom
2. 2. pojavljati se istočasno ali v isti obliki: predavanji obeh profesorjev se pokrivata; prvi in drugi televizijski program se pokrivata / pomena se ne pokrivata; to se deloma, vsebinsko pokriva

pokrivajóč -a -e: pokrivajoč si obraz, je zajokala; dobro pokrivajoča oljnata barva; rdečica, pokrivajoča ji lica in vrat

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

1. 1. ki se vede v skladu z družabnimi pravili in se izbrano oblači: opraviti ima s samimi finimi ljudmi; vstopila je fina dama / preveč je fin, da bi to rekel rahločuten, obziren
   // fino govorjenje, vedenje / iron. fine metode
   // nav. ekspr. ki je iz višjih slojev družbe: fina družina; išče samo fino družbo
2. 2. pog., s širokim pomenskim obsegom ki je višje, bolj izbrane vrste; boljši, izbran: kadi le fine cigarete; pripravila je same fine jedi; fina blaga; fino pecivo / kuha zelo fino kavo okusno; pri njih dobite res fino sadje dobro, kvalitetno
   // fin vonj / kakšen fin zrak je tukaj čist, svež; fina kombinacija barv zelo ustrezna, lepa; to je res fina šala duhovita, domiselna
3. 3. lepo, nežno oblikovan: ima fin obraz; fine roke / fine linije; fina pisava / fina dlaka; fina polt gladka, mehka
   // zelo natančno, podrobno izdelan: fini izdelki domače obrti; fina risba / fina izdelava / fina mehanika finomehanika; fino brušenje brušenje, pri katerem dobi predmet dokončno velikost in obliko ter gladko površino
   // zelo občutljiv, izostren: s finim ženskim čutom je vse prav hitro uganila / fina ironija
4. 4. zelo droben, zelo tanek: fini prašni delci; fini kamenčki; fina vlakenca / fin pesek; fina moka
   ♦ grad. fini omet omet iz drobnega peska, s katerim se navadno zaključuje obdelava stene

fíno 
1. 1. prislov od fin: fino se oblačiti, vesti; fino oblikovane ustnice; fino zmlet pesek
2. 2. pog. izraža visoko stopnjo, intenzivnost: fino se je udaril / fino so se zabavali
3. 3. pog., v medmetni rabi izraža navdušeno pritrjevanje: fino, vsi smo za ta predlog

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

1. 1. podoben ježu: ježast kolobar žice / ježasta dlaka trda, nasršena
   ♦ agr. ježasta brana priprava za drobljenje preorane zemlje v obliki osi z zobmi, ki se priključi traktorju
2. 2. ekspr. zbadljiv, zadirčen: zna biti ježasta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

jéžiti se, tudi ježíti se 
1. 1. postavljati se v tak položaj, kot so bodice pri ježu: dlaka se psu ježi; lasje so se mu ježili / mačka se ježi dobiva, ima naježeno dlako
   ● ekspr. lasje se mu ježijo od strahu zelo ga je strah
2. 2. ekspr. izražati nejevoljo, nezadovoljstvo: ljudje so se začeli ježiti proti temu / za vsako malenkost se ježi se jezi, prepira

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

1. 1. delati gube, poteze kot pri napetem razmišljanju, zaskrbljenosti, jezi: mrščiti čelo; obraz se mu je mračno mrščil / mrščil se je zaradi sonca; pren., ekspr. veter mršči morje
   // z gubanjem kože spravljati v tak položaj, kot so bodice pri ježu: mrščiti obrvi; bolni živini se dlaka mršči ježi
2. 2. redko mršiti: veter mu mršči brado

mŕščiti se z delanjem takih gub, potez izražati napetost, zaskrbljenost, jezo: na vse prigovarjanje se je samo mrščil in zmigoval z rameni; obraz se mu je jezno mrščil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

najéžiti se, tudi naježíti se 
1. 1. postaviti se v tak položaj, kot so bodice pri ježu: mački se je naježila dlaka; ekspr. od strahu so se mu naježili lasje / mačka se je naježila in zapuhala; pren., ekspr. dolge sulice vojakov so se naježile proti sovražniku
2. 2. ekspr. izraziti nejevoljo, nezadovoljstvo: ob teh besedah se je ves naježil / kaj si se tako naježila proti njemu

najéžen -a -o tudi naježèn -êna -o: naježen pes; dlako ima vso naježeno; prisl.: gledal je naježeno in sovražno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

nasŕšiti se 
1. 1. postaviti se v tak položaj, kot so bodice pri ježu: psu se je nasršila dlaka / mačka se je nasršila dobila nasršeno dlako
   ● ekspr. od strahu so se mu nasršili lasje zelo se je prestrašil
2. 2. ekspr. izraziti jezo, nejevoljo: ob tej izjavi se je ves nasršil

nasŕšen -a -o: nasršeni brki; nasršen pogled; bil je nasršen na vse; prisl.: nasršeno gledati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

1. 1. ki dobro reže, seka, grize: oster meč, nož; ostri zobje; ostra kosa; ostro rezilo; oster kot britev
   // ki bode, zbada: oster trn; ostra brada, dlaka / ostra bodica / ostri kremplji / oster pesek; na ostri skali se je opraskal
2. 2. ki je ozke, koničaste oblike: ostri vrhovi gor; ostre ličnice / pokončna, ostra pisava / ekspr. ima dolg, oster nos
   // ki ima izrazite mejne črte: ostri obrisi, robovi; ostre sence
3. 3. zelo sposoben za sprejemanje dražljajev: oster sluh, vid, voh / ostro oko, uho
4. 4. ki vsebuje, izraža strog, neprizanesljiv odnos: z ostrim glasom vprašati; oster odgovor; ni vzdržal njegovega ostrega pogleda; ostre besede; ostra kazen, kritika, ocena / predstojnik je bil oster človek; ne bodi tako oster
5. 5. nav. ekspr. ki se pojavlja
   1. a) v visoki stopnji, v močni obliki: oster glas, krik, pok, žvižg; oster okus, vonj; ostra bolečina; ostra svetloba / oster mraz hud; oster veter, zrak veter, zrak, ki vzbuja občutek hudega mraza; letos bo ostra zima / ostro podnebje podnebje s hudim mrazom in veliko vročino
   2. b) v zelo izraziti obliki: oster ovinek / oster boj, spor; prišlo je do ostre medsebojne konkurence / ostre črte, poteze na obrazu; med obema področjema ni ostre meje
6. 6. ekspr. bister, prodoren: oster opazovalec / oster duh, razum, um; ostro mišljenje
   ● ekspr. biti ostrega jezika odrezav, napadalen; ekspr. ima oster nos bistro, pravilno predvideva; žarg., šport. ostra igra neobzirna, zelo borbena igra; ostra paprika pekoča paprika
   ♦ bot. ostri mleček rastlina z belim sokom v steblih, ki raste na močvirnatih travnikih, Euphorbia esula; film. ostri rez zaporedje dveh različnih posnetkov brez vmesne slikovne povezave; fot. ostri posnetek posnetek, pri katerem je posneti predmet, pojav jasno, razločno viden; ostra slika; gastr. ostra moka moka iz drobnih delcev; geom. ostri kot kot, manjši od 90°; voj. ostri naboj naboj s kovinsko kroglo

óstro in ostró tudi ôstro prisl.: ostro dišati; ostro kaznovati, obsoditi, odgovoriti; ostro pogledati; pot zavije ostro na levo; ostro začrtane meje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

1. 1. nanašajoč se na pse: na obrazu je začutil pasji smrček / pasje bevskanje, lajanje / pasja hišica, uta; pasja ovratnica / ekspr. pasja mrcina je stala pred vrati in renčala / pasja zvestoba / pasji jermen jermen, na katerem se vodi pes; pasja razstava razstava čistokrvnih psov; pasja vprega vprega, sestavljena iz psov
   // kot kletvica: pasja dlaka, tega ti ne verjamem; pasja vera, jim že pokažemo
2. 2. nav. slabš. hudoben, zloben: o, dobro poznam tega pasjega upravnika; že tako je pasji, pa ga še izzivate / ona ima zloben jezik, pa tudi on je ves pasji / kot psovka: izgini, pasji sin; odpri, duša pasja, ali pa ti razbijemo vrata; seme pasje
3. 3. slabš. pretirano vdan nadrejenim, pretirano ponižen: zaničevali so ga zaradi njegove hlapčevske, pasje narave; kako pasja je vaša duša / s svojo pasjo ponižnostjo, vdanostjo ne boste nič dosegli
4. 4. ekspr. ki povzroča velike težave, neprijetnosti: naj hudič vzame ta pasji svet; le kako bi uredili to pasjo zadevo / to delo je prav pasje / doživeli smo pasje čase; to je pasje življenje / ne pij toliko, šmarnica je vsa pasja / v tem pasjem vremenu ni mogoče oditi dalje v tem slabem, deževnem, mokrem vremenu
5. 5. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: pasji mraz je nastopil; pasja vročina
6. 6. pog., ekspr., v zvezi pasja figa kar je malo vredno, nepomembno: vse to se je začelo zaradi pasje fige
7. 7. nižje pog., ekspr., v prislovni rabi, v zvezi pasja figa izraža
   1. a) močno zanikanje ali zelo majhno mero: za to se eno pasjo figo brigam; to je pasjo figo vredno
   2. b) v povedni rabi omalovaževanje: vse skupaj je pasja figa
8. 8. nižje pog., v medmetni rabi izraža omalovaževanje: pasja figa, pa tak izlet
   ● pasji dnevi čas od 23. julija do 23. avgusta; ekspr. takrat smo imeli pasje dneve dneve hude vročine; nar. pasji trn čistilna krhlika; ekspr. kot predavatelj je dober, pri izpitih je pa pasji zelo strog, nepopustljiv; pasja bombica v papirček zavita glinena kroglica in žveplo, ki ob udarcu poči; pog. pasja radost navadna salama; pog. imeti pasjo srečo glede na neprijetne, neugodne okoliščine zelo veliko, nepričakovano; ekspr. pusti ga, saj vidiš, da je nocoj ves pasji da je zelo jezen, slabe volje
   ♦ agr. pasji kolač v določeno obliko stisnjeno krmilo za pse; bot. pasji jezik dlakava rastlina z rjavo rdečimi ali rožnatimi cveti, ki kasneje pomodrijo, Cynoglossum; pasji peteršilj navadni steničjak; pasji rep trava, ki raste na vlažnih tleh, Cynosurus; pasji zob rastlina s suličastimi, temno pegastimi listi in rdečimi, nazaj zavihanimi cvetnimi listi, Erythronium dens-canis; rumena pasja čebulica rastlina vlažnih, senčnatih krajev, Gagea lutea; pasja trava trava z zgoščenim socvetjem, Dactylis; um. pasji skok okras v obliki niza iz spiralasto zvitih črt; vet. pasji kontumac; pasja steklina nalezljiva virusna bolezen živali in ljudi, pri kateri nastopi besnenje in ohromitev; pasja znamka ploščica za označevanje psov glede na obvezno cepljenje in občinski register, ki jo nosijo psi na ovratnici; zgod. pasji snop del desetine, ki so ga podložniki dajali zemljiškemu gospodu za vzdrževanje njegovih psov; zool. pasji som do dveh metrov dolga morska riba z zelo podaljšanim gobcem in močno repno plavutjo, Galeus canis; pasja trakulja v pasjem črevesu živeč zajedavec s tremi ali štirimi odrivki, Echinococcus granulosus

pásje prisl.: pasje se počutim; pasje ponižen, vdan; dan je pasje vroč
● plavati po pasje tako, da se z nogami in skrčenimi rokami udarja po vodi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

1. 1. dajati, polagati kaj čez vso površino česa: prekrivati tla s ploščicami
   // dajati, polagati čez kaj zlasti zaradi varstva, zaščite: prekrivati posteljo s pregrinjalom; prekrivati pohištvo, da se ne zapraši
   // ponovno pokrivati: prekrivati streho / prekrivati z opeko / prekrivati hišo
2. 2. delati, da je kaj (v celoti) nevidno: prekrivati jame z vejami / oblak prekriva sonce
   ● redko na zunaj sta sovraštvo prekrivala prikrivala
3. 3. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom biti na (vsem) površju česa: sneg že prekriva gore; ob povodnji prekriva voda vso dolino
   // rastoč biti, nahajati se kje; pokrivati: telo prekriva dlaka

prekrívati se 
1. 1. biti natančno drug na drugem: škatle se morajo prekrivati; pri prerisovanju je pazil, da so se risbe prekrivale
   // biti položen tako, da del enega sega čez del drugega: luske se prekrivajo / strešniki se morajo prekrivati; deske se na robovih prekrivajo za dva centimetra
2. 2. publ. ujemati se, skladati se: tako naziranje se ne prekriva z logiko; zahteve se med seboj v celoti prekrivajo / izvoz in uvoz se prekrivata
3. 3. teh. biti tak, da skozenj ne preseva barva podlage: te barve se dobro prekrivajo

prekrivajóč -a -e: prekrivajoč streho, si je zlomil nogo; prekrivajoče se ploskve

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

1. 1. ki se pod pritiskom ne udere, vda (rad): trda blazina, postelja / trd živalski oklep / hoditi po trdem snegu; trda, uhojena pot / ekspr. spati na trdih tleh / trdi svinčnik ki tudi ob večjem pritisku dela manj vidno črto
   // ki se ne da (rad) raziti, obdelovati: trda kamnina; trda skala; trd kot beton
   // ki se ne da (rad) gnesti, oblikovati: trda snov; trdo testo / ta zemlja je še trda se še ne da (rada) obdelovati
   // trdi in mehki klobuki
   // ki se ne da (rad) rezati, gristi: trd kruh, sir; trda lupina jabolka; trda skorja; trdo meso starih živali / sadje je še trdo še ni sočno, zrelo
2. 2. ki daje pri dotiku, prijemu občutek neugodja: trd ovratnik; trdo poškrobljeno platno; trdo sukno; trdo usnje / trda dlaka / trda, raskava koža na dlaneh
3. 3. ekspr. manj gibljiv, težko gibljiv: ima trde prste; trdo koleno / trd volan / biti ves trd od mraza, strahu / biti trd kakor mrlič negiben, tog
   // ki ne izraža, kaže lahkotnosti: trdi gibi; trda hoja / trd izgovor tujih besed / trd ritem
4. 4. nav. ekspr. ki prinaša trpljenje, težave: to so bili trdi časi; trda stvarnost / trdo življenje / trd boj; do tja je še več ur trde hoje naporne; trdo delo težko, težaško
   // trda preizkušnja huda, težka
5. 5. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: trd stisk roke; trd udarec po mizi / star. trd spanec trden
   // knjiž. trda revščina huda, velika
   // zunaj je trda tema popolna; ekspr. delati do trde noči; knjiž. letos je trda zima huda, zelo mrzla
   // knjiž.: trde barve močne, izrazite; trda svetloba
6. 6. ekspr. strog, neprizanesljiv: trd, a pravičen mož; biti trd do otrok, z otroki / trd značaj / trda očetova roka / trda pravica / trda kazen
   // neuklonljiv, nepopustljiv: trd, neprijazen človek / kljub mučenju je ostal trd in ni ničesar izdal / trd kmet
7. 7. nav. ekspr. ki ne vsebuje, izraža prijaznosti, naklonjenosti: reči kaj s trdim glasom; trd pogled; trde besede / na obrazu so se mu prikazale trde poteze; njegove oči so ostale trde in mrzle
8. 8. nav. ekspr. neobčutljiv, brezčuten: sčasoma je postal trd, nič več ga ni prizadelo
   ● ekspr. to besedilo bo za prevajalca trd oreh je težko prevedljivo; ekspr. streti trd oreh rešiti težko, neprijetno stvar; trdi pristanek letala pristanek, pri katerem se letalo lahko razbije, poškoduje; pog., ekspr. gostje so že trdi pijani, vinjeni; ta jezik je trd ima sorazmerno malo samoglasnikov; jezik pripovedi je okoren, trd slovnično, stilno neizoblikovan; nizko ranjenec je že trd mrtev; ekspr. učenec je trde glave, ima trdo glavo se težko uči; žarg., šport. trda igra neobzirna, zelo borbena igra; ekspr. ima trdo kožo neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden; ekspr. on potrebuje trdo roko odločno, dosledno vodstvo; ekspr. vladati s trdo roko odločno, s silo, nasiljem; ekspr. iti skozi trdo šolo življenja imeti težko življenje; pog. štedilnik na trdo gorivo trdno gorivo; on je trdega srca, ima trdo srce je neusmiljen, neprizanesljiv
   ♦ agr. trdi sir zorjen sir z manjšim odstotkom vode v brezmastni snovi; trdo vino vino, ki vsebuje veliko kisline, čreslovine, navadno tudi več alkohola; anat. trda mrena zunanja ovojnica centralnega živčevja; trdo nebo sprednji, koščeni del neba; elektr. trdi disk naprava z elektronsko opremo in vrtečo se magnetno ploščo za shranjevanje informacij; fot. trdi negativ negativ, ki nastane pri predolgo časa trajajoči osvetlitvi ali predolgo časa trajajočem razvijanju; trda gradacija ostro prehajanje od bele barve v črno brez vmesnih sivih tonov; jur. trdo ležišče nekdaj poostritev prestajanja zaporne kazni ali ukrep med kazensko preiskavo, po katerem mora kaznjenec, preiskovanec spati na golih deskah; kem. trda voda voda, ki vsebuje raztopljene kalcijeve in magnezijeve soli; kor. trdi copatki za ples na prstih prilagojeno obuvalo s trdo kapico in podplatom; les. trdi les les z razmeroma veliko gostoto; lingv. trdi l [ł] l, izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev na mehkem nebu; trdi znak osemindvajseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk; med. trdi čankar razjeda s trdimi robovi, značilna za prvi stadij sifilisa; metal. trdi svinec svinec, ki mu je dodan antimon; trde kovine kovine z veliko trdoto; muz. trdi zastavek zastavek, pri katerem sta glasilki tesno skupaj; teh. trdi lot ali trda spajka lot ali spajka z visokim tališčem; tisk. knjiga s trdimi platnicami s platnicami iz debelejše lepenke

trdó tudi tŕdo prisl.: trdo se bojevati za kaj; trdo delati; trdo odgovoriti; trdo ravnati s kom; trdo stopati po sobi; trdo udariti po mizi; trdo zapreti vrata / trdo kuhano jajce jajce z zakrknjenim rumenjakom; trdo vezana knjiga knjiga, vezana v trde platnice
● oče je svoje otroke trdo držal bil je zelo strog z njimi; star. hoditi trdo za kom tik, tesno

tŕdi -a -o sam.: ekspr. trda bo za kmete težko bodo živeli; ekspr. trda mi gre za denar primanjkuje mi denarja; ekspr. trda mu prede težko živi; je v neprijetnem, nevarnem položaju; spati na trdem; v trdo kuhano jajce jajce z zakrknjenim rumenjakom; udaril ga je z nečim trdim

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

1. 1. zool. del želodca prežvekovalcev, v katerem se kopiči hrana: ko je vamp poln, začne govedo prežvekovati; vamp in kapica
2. 2. mn. goveji želodec kot hrana: kupiti, izplakovati vampe / goveji vampi
   // jed iz majhnih kosov tega dela: jesti, kuhati vampe / vampi v omaki; vampi s krompirjem / pog. naročiti male, velike vampe malo, veliko porcijo te jedi
   ♦ gastr. tržaški vampi
3. 3. trebuh prežvekovalcev: voda je segala govedu do vampa; suniti vola v vamp; napet, velik vamp / dlaka na vampu
   // ekspr. trebuh živali, zlasti velik, debel: vamp prašiča
   // nizko trebuh človeka, zlasti velik, debel: vamp mu visi čez hlače / imeti prazen vamp biti lačen; skrbijo samo za svoj vamp samo zase
4. 4. nizko trebušast, požrešen človek: ta vamp bi vse pojedel / kot psovka vamp požrešni
5. 5. ekspr. izbočeni, širši del posode, predmeta: vamp soda
   // notranjost česa, zlasti votlega: tovor v vampu ladje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

1. 1. ki ima vrtince: vrtinčasta reka / vrtinčasta dlaka
2. 2. ki se pojavlja v obliki vrtincev: vrtinčast veter; vrtinčasta meglica / vrtinčasto gibanje zraka / ekspr. vrtinčasti časi
3. 3. fiz., v zvezi s tok, gibanje v katerem so vrtinci in se plasti tekočine ali plina mešajo; turbulenten: vrtinčasti tok; vrtinčasto gibanje
   ● ekspr. vrtinčaste stopnice polžaste stopnice

vrtínčasto prisl.: dim se vrtinčasto dviga v zrak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

1. 1. angorska koza: dlaka angorke
2. 2. angorska mačka: čistokrvna angorka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

1. 1. zool. južnoameriški glodavec, ki daje dragoceno krzno sive barve, Chinchilla laniger: dlaka činčile
2. 2. kunec z mehko, svetlo sivo dlako: od kunčjih pasem je močno razširjen činčila
3. 3. krzno teh živali: ovratnik iz činčile; neskl. pril.: činčila kunec; činčila krzno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.