Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar novejšega besedja

SNB
uporábniškiSSKJ -a -o prid. (ȃ)
    uporábniško imé -ega -na s (ȃ, ẹ̑)
    zaporedje znakov, ki se rabi kot identifikacija uporabnika in ki skupaj z geslom omogoča dostop do računalniškega omrežja, elektronske pošte, spletnih storitev: vpisati uporabniško ime; prijaviti se v računalnik z uporabniškim imenom; zloraba uporabniških imen; Starši za dostop do ocen svojih otrok potrebujejo uporabniško ime in geslo ter digitalno potrdilo za elektronski podpis
SNB
úps ùps medm. (ȗ; ȕ)
1. izraža neprijetno presenečenje: Ups, spet me je zaneslo
2. izraža ironičen odnos do popravka k povedanemu: To funkcijo opravlja od lanskega dneva zmage, ups, dneva Evrope E ← agl. oops ali whoops
SNB
USB-kljúč -a in kljúč USB -a -- [uesbé-kljúč] m (ẹ̑-ú)
prenosna pomnilniška naprava s priklopom USB; ključek, USB (2), USB-ključek: Na projektor lahko priklopite svoj USB-ključ in neposredno z njega dostopate do vsebine ter prikazujete slike in druge predstavitve E ↑USB- + (↑)kljúč
SNB
usódniSSKJ -a -o prid. (ọ̑)
    usódna žénska -e -e ž, člov. (ọ̑, ẹ́)
    ženska, ki zaradi svoje lepote in izredne zapeljivosti odločujoče vpliva na moške; fatalna ženskaSSKJ, fatalka: Nekateri v njej vidijo usodno žensko, ki na svoji poti do uspeha ne trpi ničesar
SNB
várčniSSKJ -a -o prid. (á)
    várčna žárnica -e -e ž (á, ȃ)
    žarnica, ki za svoje delovanje porabi manj električnega toka kot navadna: nakup varčnih žarnic; uporaba varčnih žarnic; Varčna žarnica stane 5- do 10-krat več kot navadna, a se nato z daljšo življenjsko dobo večja investicija povrne
SNB
vèčgôvor -a m (ȅ-ȏ)
1. pogovor med več osebami; multilog (1): Nikjer v književnosti niso notranji monolog, dialog ali večgovor prišli tako do izraza kot prav v delu Tujec
2. izmenjava mnenj med zastopniki različnih stališč z namenom doseči soglasje ali sporazum; multilog (2): Nekaj mesecev že trajajo dvo- in večgovori med različnimi avtorji ter sodnikom ustavnega sodišča in celo njegovim predsednikom E (↑)več... + (↑)góvor
SNB
vèčmédijski -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
1. ki združuje, uporablja več izraznih sredstev, načinov: večmedijski projekt; večmedijska predstava; večmedijska razstava; Večmedijski umetnik je kljub prehajanju skozi različna umetniška polja, od klasičnega kiparstva do videa in performansa, ohranil svoj osnovni kiparski jezik
2. ki se nanaša na vsestransko predstavitev vsebine s predvajanjem besedila, slike, videoposnetka, zvoka; multimedialni, multimedijski, večpredstavni, večpredstavnostni: Drugi največji slovenski operater mobilne telefonije uvaja novo storitev – večmedijska sporočila, ki omogočajo pošiljanje sestavljenih sporočil, zvokov, barvnih slik in spremnega teksta E iz vèč médijev
SNB
vèčuporábniški -a -o prid. (ȅ-ȃ) rač.
ki ga lahko hkrati uporablja več uporabnikov: večuporabniški sistem; večuporabniška licenca; večuporabniška različica programa; Dostop do interneta bo predstavljal osnovo za večuporabniške igre naslednjega rodu E iz vèč uporábnikov
SNB
vèčžaríščni -a -o prid. (ȅ-ȋ)
1. ki ima veliko žarišč; multifokalni (1): večžariščni tumorji; večžariščno obolenje centralnega živčnega sistema; Lahko nastane tudi večžariščna arteriopatija, ki povzroča demenco
2. fiz. ki ima postopno spreminjajočo se dioptrijo; multifokalni (2): večžariščne leče; Izdelamo vam enožariščna, pa tudi večžariščna očala, ki zajemajo vse razdalje gledanja od daljave do bližine E (↑)več... + (↑)žaríščen
    vèčžaríščno stêklo -ega -a s (ȅ-ȋ, é)
    steklo očal s postopno spreminjajočo se dioptrijo; progresivno steklo: mineralna večžariščna stekla; očala z večžariščnimi stekli; Pri večžariščnih steklih dioptrija postopoma prehaja od ostrega pogleda na daljavo do tistega na blizu
SNB
vedêjevec -vca m, člov. (ȇ) pog.
kdor začasno opravlja določena vodstvena dela in naloge; v. d.SSKJ, vršilec dolžnostiSSKJ, vede: Čeprav se generalni direktor ni opredeljeval do obeh favoriziranih kandidatov, je nekoliko bolj naklonjeno govoril o dosedanjem vedejevcu E ↑védé
SNB
vedênjskiSSKJ -a -o prid. (ē)
    vedênjska terapíja -e -e ž (ē, ȋ)
    zdravljenje, ki poskuša spremeniti neustrezno, neprilagojeno vedenje: kognitivna vedenjska terapija; tehnike vedenjske terapije; Do zdaj ni bilo razlage niti možnosti diagnosticiranja te bolezni, za katero sta značilni kronična mentalna in fizična utrujenost, zdravili pa so jo samo z gibanjem in vedenjsko terapijo
SNB
venetovánje -a s (ȃ) slabš.
neznanstveno prizadevanje, ki Venete prikazuje kot prednike Slovencev; venetologija (2): odnos do slovenskega venetovanja; Kot v času venetovanja se k besedi spet javljajo raznorazni »strokovnjaki«, ki bi radi vsak na svoj način na novo začeli pisati slovensko zgodovino E iz venetováti po imenu ljudstva Veneti
SNB
veselošólski -a -o prid. (ọ̑)
ki se nanaša na Veselo šolo, osnovnošolsko tekmovanje v znanju: državni veselošolski prvak; veselošolska delavnica; veselošolsko tekmovanje; Danes v Veseli šoli sodeluje približno 15.000 veselošolcev od 4. do 9. razreda E po imenu tekmovanja Vesela šola
SNB
vídeoinstalácija -e in vídeo instalácija -- -e ž (ȋ-á)
umetniška predstavitev, posneta na magnetni trak ali računalniški medij: otvoritev videoinstalacije; Razstavo sestavlja več sklopov, od poslikave stene s tekstom in podobami do majhnih videoinstalacij, ki prikazujejo različne, bolj ali manj vsakdanje situacije z obilico ironije E ↑vídeo... + ↑instalácija
SNB
vitalizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. povzročati, da ima kdo, kaj več življenjske moči, energije; poživljatiSSKJ, poživitiSSKJ: vitalizirati telo; Kaj človeka najbolj vitalizira, ga napolni z energijo in optimizmom, z veseljem do življenja?
2. delati kaj bolj pestro, zanimivo; poživljatiSSKJ, poživitiSSKJ: Polne dvorane, uspešnice, ki ostajajo na sporedu po nekaj let – vse to komercialno produkcijo vitalizira in ohranja pri življenju E ← nem. vitalisieren, agl. vitalise iz (↑)vitálen
SNB
vodomát -a m (ȃ)
avtomat za vodo: namestiti vodomat; voda iz vodomata; Vodomate je treba redno vzdrževati, sicer lahko prihaja do težav E (↑)vodo... + (↑)(avto)mát
SNB
vróčiSSKJ -a -e prid. (ọ́)
    vróča línija -e -e ž (ọ́, í)
    1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča telefonska linija (1), vroči telefon (1): Za zdaj naj bi bili bolj pozorni na okolico in poklicali vročo linijo, če bi zaznali kaj sumljivega
    2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča telefonska linija (2), vroči telefon (2): Po sklepu sodišča je treba zaposlenim na vročih linijah, ki si denar služijo s pripovedovanjem opolzkih zgodbic v telefonsko slušalko, zagotoviti enake pravice kot vsem drugim delavcem
    vróča telefónska línija -e -e -e ž (ọ́, ọ̑, í)
    1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča linija (1), vroči telefon (1): Noč in dan je odprta vroča telefonska linija, na katero sprejemajo opozorila meščanov na sumljivo vedenje v njihovi okolici
    2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča linija (2), vroči telefon (2): Število oglasov za vedeževalske storitve strmo narašča in preti, da bo v bližnji prihodnosti ogrozilo železni repertoar bujnih bejb v okvirčkih z vročimi telefonskimi linijami
    vróča típka -e -e ž (ọ́, ȋ)
    tipka ali kombinacija tipk na tipkovnici računalnika, telefona, ki sproži določeno funkcijo ali program: Številčne tipke lahko delujejo kot vroče tipke, ki omogočajo dostop do izbrane funkcije le s pritiskom ene tipke
    vróča žémljica -e -e ž (ọ́, ẹ̑) nav. mn., ekspr., v zvezi s kot
    blago, ki hitro poide oziroma se dobro prodaja: kupovati se kot vroče žemljice; prodajati se kot vroče žemljice; Večina vstopnic za tekme je pošla kot vroče žemljice
    vróči stòl -ega stôla [stou̯] m (ọ́, ȍ ó) ekspr.
    položaj, delovno mesto, na katerem je oseba izpostavljena javnemu ocenjevanju, javni presoji, kritiki; vroči stolček: Iščemo človeka, ki bo na vročem stolu sedel vsaj do konca kvalifikacij za svetovno prvenstvo
    vróči stôlček -ega -čka [stou̯čək] m (ọ́, ō) ekspr.
    položaj, delovno mesto, na katerem je oseba izpostavljena javnemu ocenjevanju, javni presoji, kritiki; vroči stol: Legendarni vratar, tedaj v vlogi selektorja, se je zaradi rušilnega plazu kritik na račun sloga igre odpovedal vročemu stolčku
    vróči telefón -ega -a m (ọ́, ọ̑)
    1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča linija (1), vroča telefonska linija (1): Vroči telefon lahko uporabljajo državljani v tujini, če zaidejo v težave
    2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča linija (2), vroča telefonska linija (2): Neki Italijan je zavrtel številko vročega telefona, pa se mu je iz spalnice oglasila – lastna žena
SNB
zadétekSSKJ -tka m (ẹ̑)
1. rezultat iskanja, zlasti po internetu: seznam zadetkov; Program lahko upravljamo iz orodne vrstice, ki sproti prikazuje zadetke in ponuja hiter dostop do njih
2. obisk spletne strani: Stran zabeleži vsak mesec čez sedem milijonov zadetkov in dva milijona vpogledov E (↑)zadéti
SNB
zadétostSSKJ -i ž (ẹ̑) pog.
stanje, navadno z mamili, omamljenega človeka: občutek zadetosti; Med razloge, kaj jih je privedlo do prve uporabe droge, so anketiranci navedli radovednost, željo po zadetosti in željo, da bi pozabili na svoje težave E ↑zadéti se
SNB
zafrustríranec -nca m, člov. (ȋ)
kdor čuti duševno stanje neugodja zaradi nasprotja med željami in možnostmi, ki jih nudi okolje: Napeto ozračje lahko pripelje do incidentov in malih vojnih pohodov najrazličnejših užaljencev in zafrustrirancev, ki bi lahko imeli uničujoč in nepopravljiv vpliv na odnose med državama in narodoma E ↑zafrustríran
Število zadetkov: 4478