Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
zatéči, -téčem, vb. pf. 1) verlaufen: z. komu pot, Cig.; besetzen: zatecite jim vodo noter do Bet Bare! Dalm.; — überraschen, ertappen, Cig., Jan., BlKr.; toča me je zatekla, C.; z. koga v kakem dejanju, Cig.; zatekel sem ga, ko je zelje kradel, M.; zatekel jih je speče, er fand sie schlafend, Cig.; z. doma, zuhause antreffen, Navr. (Kop. sp.); — z. kaj, hinter etwas kommen, Cig.; — 2) = doteči, (Versäumtes) einholen, Dol.-BlKr.; — 3) = doteči, verfallen: obresti dotečejo, Gor.; — 4) mit einer Geschwulst bedeckt werden, verschwellen, zuschwellen; zatekel, verschwollen; zateklo lice, C.; — z. se, zuquellen, Cig.; — 5) z. se kam, irgendwo einlaufen, Cig.; sich an jemanden wenden, seine Zuflucht zu jemandem, zu etwas nehmen: z. se h komu, k čemu; — 6) z. se, sich im Laufen verirren, sich verlaufen, Cig.; pes se je kam zatekel, Str.; — z. se v tuje pravice, sich am fremden Rechte vergreifen, Cig.; — 7) z. se, zu laufen anfangen, einen Anlauf nehmen, Cig., Telov.
Pleteršnik
zatòk, -tǫ́ka, m. 1) die Bai, Cig., Jan., Jes.; das Haff, Cig. (T.); morski z., Guts.; "zatok, to je, v suhi svet stoječe morje", Ravn.; — 2) od potoka do zatoka sveta, vom Anfang bis zum Ende der Welt, BlKr.; — 3) zatọ̑k, die Geschwulst, Cig.
Pleteršnik
zaȗpanje, n. das Vertrauen; z. na Boga, das Vertrauen auf Gott; z. imeti do koga, Vertrauen zu jemandem haben; z. si pridobiti, z. izgubiti, nk.
Prekmurski
zaǜtra prisl. zjutraj: Za ütra ſze rô'za erdecsi BRM 1823, 375; do vecséra je placs i zaütra veszélje TA 1848, 22; Zaütra szta nyidva sztanola gori KAJ 1870, 134
Svetokriški
zavezan -a prid. zavezan, zvezan: Lucifer je v' pakli ſaveſan im. ed. m ǀ vboga shivina tiga greshnika, ali greshnize savesana im. ed. ž oſtane s' shtriki ſvojga greshniga diaina ǀ nepuſtiteſè jeſik od hudizha saveſat, inu zhe do ſehmal vam ga je savesaniga tož. ed. m ži. dershal, odveshitega, ter popolnama spoveiteſe ǀ oblubio, de dò ſmerti s' Chriſtusam saveſſani im. mn. m, inu perbiti hozheo oſtati ǀ Imaio ſaveſane tož. mn. ž ozhy ǀ ozhy ima sakrite, inu saveſane tož. mn. ž
Vorenc
zavleči dov., F5, comperendinare, na dolgu odlaſhati, odloṡhiti, ẛavlézhi, od dnè do dnè vlézhi; cunctari, pozhakovati, odlaſhati, ſe muditi, premiſhlovati, ẛavlézhi; elongare, delezh poſtaviti, odſtopiti, ṡavleizhi; intertrahere, vleizhi, v'meis ṡavleizhi; prorogare, ṡavleizhi, na daile vleizhi, odlaſhati, odloṡhiti nadaile
Prekmurski
zavržàlo -a s zavržek: vſzejm ſzmo zavr'zalo notri do vezdásnyega dnéva KŠ 1771, 497
Vorenc
zbijen del., F2, excuſsus, -a, -um, âb excutior, vun ṡbyen, ṡklaten, ṡaverṡhen; sauciatus, -a, -um, vel saucius, -a, -um, ranîen, ṡbyen, do kryvi pobyen
Pleteršnik
zdàj, adv. jetzt; — zdaj zdaj, sofort; zdaj zdaj mora priti, jeden Augenblick muss er kommen; — zdaj — zdaj, bald — bald; z. tu, z. tam, bald hier, bald dort; — z. pa z., ein- und das anderemal; = z. ter z., Levst. (Močv.), DZ.; do zdaj, bisher; do z. ga še ni bilo k nam; za zdaj, vor der Hand; za z. naj bo; od z. (naprej), von jetzt an.
Pleteršnik
zdẹ́ti se, zdím se, vb. impf. scheinen, vorkommen, dünken; to se ti je le zdelo tako; zdelo se mi je, da je nekdo potrkal; znan se mi zdi, er kommt mir bekannt vor; to se mi je čudno zdelo, das ist mir aufgefallen; stori, kakor se ti zdi, handle nach deinem Gutdünken; Ne zdi se mu škoda zlata ne srebra, Preš.; kaj se ti zdi? was meinst du? če se vam zdi, wenn es euch beliebt; zdelo se mi je, da bo kaj tacega, ich ahnte so etwas; naredil vam bo nekaj tacega, da se vam ne zdi, er wird euch etwas anstellen, wovon ihr keine Ahnung habet; dobro se mi zdi, es freut mich; za malo se mi zdi, es verdrießt mich, es missfällt mir; tudi: zdi se mi do koga, do česa: do ozdravljenih se jim je dobro zdelo, Ravn.; dobro se mu je zdelo do vsega, kar je slišal, Levst. (Zb. sp.); Če se mu kaj do mene zdi (wenn er mit mir etwas zu schaffen zu haben glaubt), Naj pride k meni sam v gosti, Npes.-K.
Svetokriški
zdrav -a prid. 1. zdrav: edn bo sdrau im. ed. m, inu veſſel shal ſpati, inu s' jutru ga bodo mertviga neshli ǀ aku zhlovek je ſdrau im. ed. m, nej bolan ǀ bo spet sdraua im. ed. ž, inu frishna gori vſtala ǀ po cellem shivotu je bila ſdraua im. ed. ž ratala ǀ nehodimi vezh v'hisho, oku hozhesh ſdrava im. ed. ž biti ǀ de li njeh telu je sdrau im. ed. s, malu sa dusho maraio ǀ de li tu telu je sdravu im. ed. s ǀ nej glida, inu uda sdraviga rod. ed. m na njemu ǀ od glave do potplatu nei bilu ſdraviga rod. ed. s na njemu ǀ kakor tu vinu resfrisha tiga sdraviga tož. ed. m ži., inu vekshi bolesan ſturj temu bolnimu ǀ aku je hotel sdravo tož. ed. ž glavo odneſti ǀ de glavo S. Bonaventura frishno, inu sdravo tož. ed. ž v' grobu ſo nashli ǀ de bi njemu drugi enu veſſelu, ſrezhnu, sdravu tož. ed. s, obilnu novu lejtu voshili ǀ letu je bil hudizh sdrauu tož. ed. s Jobu puſtil ǀ ta dua Mladenizha shiua, inu ſdraua im. dv. m is Shkaffa uſtaneta ǀ v'uashi pak hishi vſy ſo sdravi im. mn. m ǀ postiteſe dokler ſte sdravy im. mn. m, sakaj kadar bote bolni, nebote mogli ſe postiti ǀ vſelej mozhni, inu sdraui im. mn. m oſtali ǀ kadar ſò mlada, inu sdraua im. mn. s driveſſa bile ǀ de bi malu otrouk v'vashi desheli sdrauih rod. mn. neshlu ǀ te bolne je oſdravila, te sdrave tož. mn. m per mozhi ohranila 2. zdravilen: leta shpisha je bila taku sdrava im. ed. ž, inu nuzna, de taiſti ludje nej ſò obene bolesni tarpeli ǀ s' tiga ner zhiſtiſſiga ſtudeniza ſvera tu sdravu im. ed. s ojle, inu mleku ǀ bom perglihal unimu sdravimu daj. ed. m ſtudenzu, od kateriga pisheo, de ſe najde v' tej desheli AEgina, inu kakor en bolnik v' taiſti pogleda, percei od vſakatere bolesni oſdravi ǀ ta sveti Sacrament te poKure, ali Spuvidi, meni naprej pride Kakor … ene sdrave im. mn. ž toplize svete Reshne Krij Christuſa Iesuſa primer.> kadar Fantizha ſnoſſimo ſmo sdravishi im. mn. ž, veſſelejshi, inu bulshi farbe ǀ Vener MARIA Diviza je sdravishi im. ed. ž, inu vſmilenishi kakor taiſti wajer ǀ ſe njemu sdelu de obena spisha sa njega bi nebila sdravishi im. ed. ž, kakor te shabe, skledenze imenovane presež.> ty S. Vuzkeniki veliku ſort arzny nuzajo sa sdrauje te dushe, inu, Kadar obena bi nemogla pomagat, sa to nar sdravishi tož. ed. ž, inu nuznishi spoſnajo
Prekmurski
zdržàti tudi zderžàti -ím dov.
1. ohraniti: Tou ſcsé i on zdr'zati KŠ 1754, 265; Ár, ſteri ſcsé düſo ſzvojo zdr'zati, zgibi jo KŠ 1771, 55; Daj nam to vero zdr'zati BRM 1823, 3; Zdr'zim tak moje krsſzcsanſztvo BRM 1823, 7; da ti do koncza zdersis pravo vöro SM 1747, 82; Zdersi náz ABC 1725, A6b; zdersi náſz vſze na pravitzo SM 1747, 86; Zdr'zi ga vu právoj vöri KŠ 1754, 244; vſzrczi zdr'zi KŠ 1771, A8a; i zdr'si me vu tvojoj ſz. miloscsi KM 1783, 5; Rêcs Tvojo zdr'zi med nami BRM 1823, 31; Nyé do szmrti zdr'zi KAJ 1848, 4; Goszpodne! zdr'zi me TA 1848, 4; Stera ſzmo csüli zdr'zmo BKM 1789, 22; naj on náſz varje i zdr'zi KŠ 1754, 174; naj zdr'zi ta pogibléno KŠ 1771, 59; Naj bli'znyega blágo zdr'zimo KŠ 1754, 51; vſza eta ſzam zdr'zao KŠ 1771, 63; mené ſzi pa na pokouro zdr'sao KM 1783, 5; Zdr'zao je cslovik té kejp KŠ 1754, 96; tvoja vöra je tebé zdr'zála KŠ 1754, 197; I mati nyegova je zdr'zála vſze ete ricsi vu ſzrczi KŠ 1771, 172; Mária Devſztvo ſzvoje czejlo zdr'zála BKM 1789, 36; Odkud i zdr'zati more po vſzej rédi one KŠ 1754, 100; I cſi zdr'zi nyega, Dobro bode nyega Delo BKM 1789, 3b
2. izpolniti: Nikaj ne obecsaj, ka nemores zdr'sati KM 1790, 16; ki, ka obecsa, ne zdr'zi KŠ 1771, 528; da zdr'zite zapouvidi Goſzpouda Boga KŠ 1754, 157; csi tou zapouvid zdr'zimo KŠ 1754, 34; csi, ſzkákſov ricsjouv zdr'zite BKM 1789, 520; ſteri eto zapouvid ne zdr'zijo KŠ 1754, 13; Vſzákom dugoványi mertik zdr'ſi KM 1790, 78; naj tvoje zapouvidi zdr'simo KM 1783, 19; Ki nám je obecsanye, Szvoje zdr'zao BKM 1789, 7; I zdr'zao je oblübo KAJ 1870, 50; I tou rejcs ſzo zdr'zali KŠ 1771, 129
zdržàti se -ím se
1. ohraniti se: ona, zſterimi ſze tejlo od gláda vu 'zitki zdr'zati more KŠ 1754, 166; nouvo vino vu nouvo poſzoudo vlejvajo, i obouje ſze zdr'zi KŠ 1771, 29; Boug Sziná ſzvojega naj ſze zdr'zi ſzvejt po nyem KŠ 1771, 272; zdr'zte ſze od etoga hüdoga národa KŠ 1771, 347
2. vzdržati se: Csi ſze pa nemrejo zdr'zati, naj ſze o'zenijo KŠ 1771, 502; on ſze pa zdr'zi KŠ 1771, 495
zdržáni -a -o
1. ohranjen: ka ſzam ſztvorjeni, i do etoga dnéva zdr'sán KM 1783, 3; nebi bilou edno tejlo zdr'záno KŠ 1771, 80; i do naſega vrejmena zdr'zánoj rejcsi KŠ 1771, A7b
2. rešen: koga zdr'zánoga zmourja, 'ziveti ne nihá KŠ 1771, 427; Ár ſzmo po tebi zdr'záni BKM 1789, 90
Vorenc
zelen prid., F43, aizoon, enu ẛheliszhe, kateru je vſelei ẛelenu; evirescere, oṡeleniti, ṡelenu ratati; frondosus, -a, -um, ṡelen; intervirere, ſe v'meis ṡeleniti, ali ṡelenu biti; perviridis, -de, cilú ṡelen, cilú do konza ṡelen; ruta, -ae, ruhtiza, ṡelenu grenku ṡeliṡzhe; thyrsus, en ṡelen mai; viridis, -de, ṡelen, ṡelenu; viridis umbra, ſénza s'ṡelenîá, s'ṡeleniga veya
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: zelen prid., aconitum, -ti, ſelene klobuk. Scopoli; glej opombo pri geslu klobuk
Svetokriški
zemlja -e ž 1. zemlja, tj. prst, zemeljska površina in ta svet, kraj človekovega posvetnega življenja: obena rejzh nej taku hualeshna kakor je semla im. ed. ǀ Semla im. ed. katera nima obeniga grunta, inu vener ſe negane ǀ vy ſte ſemla im. ed. is katere rasteio ǀ lujtra, katera od semle rod. ed. do Nebeſs je dosegla ǀ ſonze vgmera v' shilah te ſemle rod. ed. slatu ǀ Krajliza ſaba je bila prishla od ſadne pokrajne te ſemle rod. ed. ǀ vſak dan s'semle rod. ed. v'luft s'teleſsam ſe polsdigne ǀ imaio perpognene nyh misly, inu shelje k' semli daj. ed. ǀ ſi bil ſapovedal ſemli daj. ed. de bi imela roditi roſse, zheliſzhe, dreuie ǀ tize mertve ſo na semlo tož. ed. padale ǀ v'tem zhaſsu je ſtuaril ſemlo tož. ed., inu Nebu ǀ Ony ſo terpeli sa Nebu, vy ſa ſemlo tož. ed. ǀ malu ſe yh najde Kateri bi hoteli v'Nebu gledat, temuzh li v'ſemlo tož. ed. ǀ vſo skarb, inu miſsu v'semlo tož. ed., inu v'posvejtne lushte postavio ǀ shivali glavo, inu ozheſſa v'ſemlò tož. ed. obernene dershè ǀ ſhtrauſ nemore letejti, temuzh li po semli mest. ed. hodi ǀ per ſemli mest. ed. oſtaneio, inu na semli mest. ed. nyh lon yshzhejo ǀ zhegar koshize she na samli mest. ed. taku lepu deshe ǀ kadar she Chriſtus je per naſſ na ſemlj mest. ed. prebiual ǀ veſselje v'semli mest. ed., sakaj samerka de skoraj po tej bode nje ſtuarniK hodil ǀ sa leto jeſt skerbim, inu nikar sa letu kar je nasemli +mest. ed. ǀ Kazham po simi Bug je perprauil en guishin Kamen pod semlo or. ed., Kateriga liſejo ǀ bo myr ſturil mej Bugam, inu zhlovekam, mej ſemlo or. ed., inu nebeſſah ǀ ſo bilj sholneriom sapouedali, de bi s'laternami fliſsik ijshali pod semlò or. ed. ǀ je sagrejen s'drevam S: Chrisha, s'kamejnom teh S: Sacramentu, s'semlo or. ed. proshne Marie Divize, inu drusih lubyh Svetnikou 2. dežela: Bug je bil obvarval to ſemlo tož. ed. Geſsen pred to gmain ſtrajfingo teh muh Pomeni ‛prst’, ‛zemeljska površina’ in ‛ta svet, kraj človekovega posvetnega življenja’ so v nekaterih zgledih težko ločljivi, zato so navedeni mešano.
Pleteršnik
zgọ̑ranji, adj. = zgornji, Mur., ogr.-C.; od zgoranjega konca do zdolanjega, Trub.
Prekmurski
zgučávati si -am si nedov. pogovarjati se: Tia do cerkvenih dvér szi zgucsávati je grdo KOJ 1845, 23; Sz-Tvojim Ocsom ſzi zgucsávas BRM 1823, 63; Kriſztus ſzi zgucsáva z-Nikodemuſom KŠ 1771, 270; Vučitel si zdecov vnogo zgučáva BJ 1886, 3; I odidoucsi zgucsávao ſzi je zvládniki popovſzkimi KŠ 1771, 245; ár ſzi je Gyüri zgucsávao 's-nyim KM 1790, 74; Tak szi je zgucsávao mihál AIP 1876, br. 8, 6; zatejm ſzta ſzi pa ſzlatko zgucsávala KM 1796, 22; i zgucsávali ſzo ſzi z-Jezusom KŠ 1771, 129
zgučavajóuči si -a si -e si meneč se, pogovarjajoč se: I zgucsávajoucsi ſzi 'znyim notri je ſou KŠ 1771, 373
Prekmurski
zhòd -a m
1. vzhod: Kak ſzuncſeni zhod je dalecs k-záhodi BKM 1789, 355; Oh! radüj sze, zhod i záhod KAJ 1848, 67; naj gotova bode pout králom od ſzuncsenoga zhoda pridoucsim KŠ 1771, 795; Ti moudri od zhoda ido BKM 1789, 54; Goszpôd je zvao szvêt od zhoda szuncza, do záhoda TA 1848, 40; Ár ſzmo vidili nyegovo zvejzdo na ſzuncsenom zhodi KŠ 1771, 7; pren. Za volo ſzmilenoſzti Bogá naſega, vſteroj je náſz prigledno zhod zviſzikoſzti KŠ 1771, 166
2. izhod: vráta i drüge zhode dobro zaklála z-drvami AIP 1876, br. 8, 7
Pleteršnik
zíbẹł, -ẹli, f. die Wiege; od zibeli do deske, (do motike, do groba), von der Wiege bis zum Grabe, Cig.; — tudi zibẹ̑ł, -ẹ̑li, Valj. (Rad).
Prekmurski
zìmice -ic ž mn. obrv: Pehárnik nyemi z-ednim mahom glávo do zimicz razkála KOJ 1848, 49
Svetokriški
zlat -a prid. zlat: naslon slat im. ed. m pomeni to ſveto, zhaſtito boshio dusho Chriſtuſavo ǀ Leta slati im. ed. m dol. pehar pomeni blagu, danarie, lepoto, zhaſtj ǀ vſe skusi tezhe ta slata im. ed. ž voda te gnade Boshje ǀ enu slatu im. ed. s jeize viſſi pod njegovo poſtelo ǀ S. Theresy namejſti slatiga rod. ed. m perstina je bil dal en shelesni shebil ǀ ena nezhiſta shena s'ſvojo loterio, je bila eno lepo s'ſlatiga rod. ed. m shtuka ſuknio sadobila ǀ S. Catharini Senenski namejſti slate rod. ed. ž krone je bil dal eno bodezho ternievo krono ǀ en slat tož. ed. m pehar mu poda de bi ſi shejo vgaſsil ǀ ſkrivaj ſo bilij hlapzy Egijpterskiga Firshta Ioſepha en ſlat tož. ed. m pekar poſtavili ǀ videozh od ſunaj ta slati tož. ed. m dol. pehar ǀ ſo molili ta ſlati tož. ed. m dol. Nabukodonoſariou Pild ǀ on bò s'Nebes eno slato tož. ed. ž keteno ſpuſtil ǀ ta s. Moſh vſame eno ſlato tož. ed. ž sKledo ǀ de bi s'taistiga enu slatu tož. ed. s telle ſturili ǀ ti neſidish vezh v'tvojm slatem mest. ed. m Krajlevim ſtoli ǀ na slatim mest. ed. m ſtolu ſydi ǀ oſmiru jelenu vèni slati mest. ed. ž Kozhij v'Rim ſo pelali Ceſsarja Aureliana ǀ v'Slatem mest. ed. s oblazhili ǀ de ſi lih s' slatem gvantam or. ed. m so gvantani ǀ si slatam or. ed. m peharam teh lushtu vumosij sledno dusho ǀ tudi on je imel opaſane s'enem ſlatem or. ed. m paſam ſvoje Nebeſke perſij ǀ s' slato or. ed. ž krono kronat ǀ s'eno ſlato or. ed. ž shido svesan ǀ ta S. Appat nevidi obene s'slato or. ed. ž krono kronano ǀ s' ſvojm ſrebernem, inu slatem or. ed. s oblazhilam sdaj ſe ſvèti kakor luna ǀ je bil poſtauel dua ſlata tož. dv. m malika ǀ bodo ti kotli v'hishi Boshy raunu, kakor ty slati im. mn. m pehary ta Altar zerali ǀ Spartanary pak ſo shelesne danarie nuzali, na katerih ſo bile ene slate im. mn. ž ziffre ǀ na mejſti koraud, inu slateh rod. mn. keten kazhe savite noſſio ǀ ony Samy ſo ſmeli is slatih rod. mn. peharu pyti ǀ slate tož. mn. m perstene mu na roko poſtavi ǀ v'slate tož. mn. m perſtene, inu katene ǀ Angel odpre ene slate tož. mn. ž Bukve ǀ Krajli v' ſlate tož. mn. ž ſibeli ſo polosheni ǀ ſo ſlate tož. mn. ž/s teleta molili ǀ na mesti praviga shiviga Boga ſo molili te slata tož. mn. s telleta ǀ hozhe dvej slata tož. mn./dv. s telleta ſturiti ǀ v' teh slateh mest. mn. Moshtranzah ǀ v' ſrebernih, inu v' slatih mest. mn. kelihih ǀ v'slateh mest. mn. kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali ǀ v'srebernih, inu v'slatih mest. mn. sKledah ga goſti ǀ vslatyh +mest. mn. kozhyah po nyh mestoh ſo yh pelali ǀ samerkaio s' slatimi pushtobi or. mn. lete Beſſede sapiſſane ǀ ſe ſo pofliſſali takorshne s' slatemy or. mn. peruti te huale do Nebeſs polsdignit ǀ s'slatemi or. mn. ketenamij vpresheni ſo pelali ǀ je bil ſturil en velik drevu, inu eno terto s'ſlatimi or. mn. grosdi ǀ Angely bodo s'slatimy or. mn. puſhtobj vashe dellu samerkali ǀ Angel je s'slatimi or. mn. pushtobi piſſal zlati m zlatnik: ena dusha je vezh uredna, kakor en ardezh slati im. ed. ǀ kadar edn v'krade en ardezh slati tož. ed., nej sadoſti sa pokuro molit, inu ſe poſtit, ampak je treba ta dannar naſai povarnet ǀ nej nesramnosti de bi s'eno krono, s'erdezh slati tož. ed. ne sturil ǀ s' lete kozhje erdezhi slati im. mn. ſó kapali ǀ Salamon je bil shpendal shtiritaushent, inu oſſemſtu million ardezhih slatou rod. mn. ǀ bi imela velati taushent ardezhyh ſlatou rod. mn. ǀ en ſtar pshenize je velal 32 erdezhih slatau rod. mn.
Število zadetkov: 1763