Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pleteršnik

Zadetki iskanja

Pleteršnik
zapektáti, -ȃm, vb. pf. = zapeketati: Do Save konjče zapektal, Npes.-K.
Pleteršnik
zaprȃžje, n. der Raum hinter der Thürschwelle: valovi pljuskajo do njih zapražja, Nov.
Pleteršnik
zaròk, -rǫ́ka, m. 1) accordierte Arbeit, C.; — 2) pl. zaroki, das Eheverlöbnis, die Verlobung, Habd.-Mik., V.-Cig., Jan., C.; k zarokom iti, Npes.-Vraz; v zarokih biti, verlobt sein, Z.; im Bräutigams-, Brautstande sein (od zaročkov do poroke), vzhŠt.-SlN.; das Verlobungsmahl, vzhŠt.
Pleteršnik
zatéči, -téčem, vb. pf. 1) verlaufen: z. komu pot, Cig.; besetzen: zatecite jim vodo noter do Bet Bare! Dalm.; — überraschen, ertappen, Cig., Jan., BlKr.; toča me je zatekla, C.; z. koga v kakem dejanju, Cig.; zatekel sem ga, ko je zelje kradel, M.; zatekel jih je speče, er fand sie schlafend, Cig.; z. doma, zuhause antreffen, Navr. (Kop. sp.); — z. kaj, hinter etwas kommen, Cig.; — 2) = doteči, (Versäumtes) einholen, Dol.-BlKr.; — 3) = doteči, verfallen: obresti dotečejo, Gor.; — 4) mit einer Geschwulst bedeckt werden, verschwellen, zuschwellen; zatekel, verschwollen; zateklo lice, C.; — z. se, zuquellen, Cig.; — 5) z. se kam, irgendwo einlaufen, Cig.; sich an jemanden wenden, seine Zuflucht zu jemandem, zu etwas nehmen: z. se h komu, k čemu; — 6) z. se, sich im Laufen verirren, sich verlaufen, Cig.; pes se je kam zatekel, Str.; — z. se v tuje pravice, sich am fremden Rechte vergreifen, Cig.; — 7) z. se, zu laufen anfangen, einen Anlauf nehmen, Cig., Telov.
Pleteršnik
zaȗpanje, n. das Vertrauen; z. na Boga, das Vertrauen auf Gott; z. imeti do koga, Vertrauen zu jemandem haben; z. si pridobiti, z. izgubiti, nk.
Pleteršnik
zgọ̑ranji, adj. = zgornji, Mur., ogr.-C.; od zgoranjega konca do zdolanjega, Trub.
Pleteršnik
zlómiti 3., -lǫ́mim, vb. pf. einbrechen: z. v hišo, Cig.; tatje do njih zlomijo, Ravn.; — (nam. vzl-).
Pleteršnik
znošénje, n. die Empfängnis: od znošenja do povijala, C.; — (nam. vzn-).
Pleteršnik
zọ̑prnost, f. 1) die Widerlichkeit, die Widrigkeit, die Missfälligkeit; — die Widerwärtigkeit; — 2) die Abneigung, die Antipathie, Cig., Jan.; z. do koga, Cig.
Pleteršnik
zòr 1., zóra, m. 1) der Glanz, Mik.; Nebeški zor obda obličje milo, Preš.; — 2) der Tagesanbruch, die Morgendämmerung; ob zoru, Cig., C.; ob prvem zoru, C.; z zorom, mit Tagesanbruch, Cig.; zor se dela, der Tag bricht an, Lašče-Levst. (Rok.); Zor je, hitro mi vstajajte! Npes.-Vod. (Pes.); od zora do mraka, Preš.; — 3) der Osten, Ravn., Slom.; — tudi: zọ̑r.
Pleteršnik
žȃr, m. 1) die Glut, die Gluthitze, Jan., Habd.-Mik., ogr.-Mik.; žar do rdečega, die Rothglut, die Rothglühhitze, Cig. (T.); — die Lohe (des Feuers), V.-C.; — die strahlende Wärme, Cig. (T.); — (fig.) die Glut, Jan., nk.; žar ljubezni, das Feuer der Liebe, Cig.; — 2) der Glutschein, der Feuerschein; žar se vidi na nebu po noči, kadar kje gori, C.; večerni žar, die Abendröthe, Cig., Jan., M.; ž. gorečih sveč, C.; — 3) = žarek, der Lichtstrahl, Mur., Cig.
Pleteršnik
živòt, -óta, m. 1) das Leben, Meg., Boh., Alas., Mur., Jan., Trub., Dalm., Krelj, Jsvkr.; hteli so detetu život vzeti, Trub.; še za svojega života, noch zu seinen Lebzeiten, Dalm.; meni so na život stregli, Dalm.; večni ž., Krelj; — v tem pomenu: žívot, ogr.-Valj. (Rad), Mik.; — 2) der lebendige Leib; grdo je bil po vsem životu otekel, Trub.; srce se hoče v mojem životu razpočiti, Dalm.; do života moker; po životu umeriti komu obleko; šibkega, trdnega života biti, von schwacher, starker Leibesbeschaffenheit sein; tankega života biti, einen schlanken Leib haben; — der Rumpf; širok v ž.; — 3) der leibliche Nachkomme: po štirih moških životih, nach der vierten männlichen Geschlechtsfolge, Dalm.; na moške živote pravico kupiti, für die männlichen Nachkommen ein Recht durch Kauf erwerben, Svet. (Rok.); — žívot, -óta, jvzhŠt.
Pleteršnik
žlȃhta, f. 1) das Geschlecht: od žlahte do žlahte, vsa človeška ž., Krelj; — 2) die Art, Jan.; vseh žlaht penezi, allerhand Münzen, vseh žlaht sadje, allerhand Früchte, C.; — 3) die Verwandtschaft = die Verwandten; vso žlahto obhoditi; žlahta — raztrgana plahta, = die Verwandtschaft ist lieblos, Z.; predno človek k žlahti priteče, lehko mu kri uteče, Levst. (M.); Prišli k nji so žlahta njena, Npes.-Mik.; — 4) das Verwandtschaftsverhältnis; v žlahti biti komu, s kom, mit jemandem verwandt sein; tudi: žlahta biti komu, Cig.; bližnja ž., nahe Verwandtschaft; daljna ž., entfernte Verwandtschaft; = mrzla ž., Cig.; v žlahti po slokem kolenu, entfernt verwandt (šaljivo), Cig.; ž. po krvi, po mleku, die Verwandtschaft nach dem Vater, nach der Mutter, Cig.; — prim. stvn. slahta, srvn. slahte, Geschlecht, Gattung, Mik., C.
Število zadetkov: 413