Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pleteršnik

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
gláva, gláve, glavę̑, f. 1) der Kopf, das Haupt (des Menschen); glavo po koncu nositi, den Kopf hoch tragen; z glavo v steno butati, mit dem Kopfe wider die Mauer rennen; ob glavo dejati koga, glavo vzeti, sneti komu, köpfen; od nog do glave, od pete do glave, vom Fuß bis zum Kopf; mrtvaška glava, der Todtenkopf; kolikor glav, toliko misli, viel Köpfe, viel Sinn; glavo si beliti s čim, sich mit etwas den Kopf zerbrechen; občina ima na glavi siromake, = na skrbi, Levst. (Nauk); skrbi si na glavo vleči, Erj. (Izb. sp.); ta človek mi je ves dan na glavi, ist mir auf dem Nacken, Cig.; na glavo komu priti, hoditi, lästig fallen, Cig., UčT., Blc.-C.; nam bo naposled še nad glavami, uns übergeordnet, Jurč.; saj ti ne gre za glavo, es handelt sich ja nicht um deinen Kopf (dein Leben); za živo glavo ne, bei Leibe nicht, Jan. (Slovn.); — dela črez glavo imeti, übermäßig viel Arbeit haben; — = oseba: moška, ženska g., ogr.-C.; — 2) der Kopf als Sitz der geistigen Thätigkeit; delo z glavo, die Geistesarbeit, Jan.; delati po svoji glavi, nach eigenem Gutdünken vorgehen; tvoja glava, tvoj svet, Met.; kaj ti je prišlo v glavo? was ist dir eingefallen? neče (ne gre) mi v glavo, es will mir nicht einleuchten; = črez glavo mi je, Jurč.; v glavo pasti = na misel priti; v glavo si vzeti, sich vornehmen, Jap.-C.; v glavo si je vtepel, dieser Gedanke hat sich in seiner Seele festgesetzt, Cig.; v glavo si gnati, besorgt sein, C.; v glavo si vbiti, dem Gedächtnis einprägen, Cig.; to mi po glavi hodi, das geht mir im Kopf herum, macht mir Sorgen, Cig.; ich habe ein Idee, Slom.-C.; to mi neče iz glave, das liegt mir noch immer im Sinn; iz glave si izbiti, sich etwas aus dem Sinn schlagen; kdor nima v glavi, mora v petah imeti, was man nicht im Kopfe hat, müssen die Füße leisten, Npreg.; — glavo komu zmesti, den Kopf verrücken, Cig. (T.); brez glave, kopflos, ohne Ueberlegung; — to je glava! ein tüchtiger Kopf! dobra glava, begabter Kopf, dobre glave biti, begabt sein; bistra glava, ein geweckter Kopf; slaba glava, beschränkter Kopf; trda glava, harter, ungelehriger Kopf, pusta, prazna glava, wüster, leerer Kopf; puhla glava, ein Flachkopf; glavo imeti za kaj, Anlage zu etwas haben; — iz glave znati, aus dem Gedächtnisse, auswendig wissen; iz glave računiti, kopfrechnen; — ima svojo glavo, svoje glave je, er ist eigensinnig; — 3) der Thierkopf; konjska, pasja glava; dvajset glav (živine) v hlevu imeti, zwanzig Stück Vieh; sto glav ovac, Z.; nima ne glave ne repa, es hat weder Kopf noch Fuß; kamor glava, tjekaj tudi rep, der Zuwachs folgt der Hauptsache, Npreg.-Cig.; — 4) etwas Kopfähnliches: skalna glava, die Felsenkuppe, Cig. (T.); glave visokih gora; drevesna g., die Baumkrone, Cig.; zelnata glava, der Krautkopf; salata, zelje gre v glave, glave dela, (häuptelt, kopft); zobna g., die Zahnkrone, Cig.; glava požiralnika ali ječnika, der Schlundkopf, Cig. (T.); — glava, die Radnabe, C., pri Gorici-Erj. (Torb.); — der Hutgupf, Rez.-C.; — der Nagelkopf, Cig.; — der Hammerkopf, Cig.; — der Ballen am Fausthobel, Cig.; — der Samenkopf, Cig.; — g. prediva = dve povesmi vkup, Kras; — glava cukra, ein Hut Zucker, Cig., DZ.; — das Capitäl, der Säulenkopf, Cig. (T.), DZ., Zora; — die Zwiebel: dve glavi česna, čebule, C.; — der oberste Theil eines Dinges, die Kopfseite: die Haube der Glocke, Cig.; — g. sklada, das Schichtende (mont.), Cig. (T.); — 5) = poglavje, das Hauptstück, das Capitel, Cig., Jan., nk.; — 6) das Oberhaupt, das Haupt, die vornehmste Person; — 7) Meduzina g., das Medusenhaupt (euryale caput Medusae), Erj. (Z.); — 8) pasja g., das Löwenmaul, der Dorant (antirrhinum orontium), Z.; — petelinova g., die Esparsette (onobrychis sativa), C., Z.; — kačja g., die Sommerwurz (orobanche maior), Ipavska dol.-Erj. (Torb.); — Adamova g., die Alraunwurz (mandragora), (iz rus.), Jan., Glas.
Pleteršnik
gŕlọ, n. 1) die Kehle, die Gurgel, der Schlund; Kar dobiš po ženi, Skoz grlo poženi, Npes.-K.; voda mi je do grla; do grla sit biti česa, einer Sache in hohem Grade überdrüssig sein; kosmato g., ein rauher Hals, Cig.; — die Stimme: debelo, tenko grlo imeti, eine tiefe, hohe Stimme haben, Blc.-C.; lepo g., eine schöne Stimme, Cig.; pesem na eno g. povzeti, unisono singen, Pjk. (Črt.); na vse g. kričati, aus vollem Halse schreien; na vse g. smejati se, Jurč.; — grlu streči, ugajati, den Gaumen kitzeln, Cig.; = grlu ustrezati, Šol.; — der Halslappen des Rindes, vzhŠt.-C.; — 2) grlu podobne stvari: der Rachen einer Blüte, Tuš. (B.); — der Hals einer Flasche, eines Trichters udgl., Cig.; das Geigenblatt, das Griffbrett an der Geige, Cig.; — der Bug des Stiefels, die Fußbiege, Z.; črevelj me v grlu tišči, Lašče-Levst. (M.); noga se v grlu steza in krči, Telov.; — kratki žleb med ravnim žlebom in skočnikom nad mlinskim kolesom, Poh.; — der Schlauch: grla za sode, Vod. (Izb. sp.); — der Fuß beim Blasbalg, Cig.; — der Gang zu einer Mine, V.-Cig.; — tudi: grlọ̀, Valj. (Rad).
Pleteršnik
ískra, f. 1) der Funke; iskre letijo, Funken sprühen; iskre odletajo, Cig.; iskre metati, funken, Cig.; človek tak, kakor iskra, ein lebhafter Mensch, Jarn.; — vse do iskre povedati, alles sagen, Z.; — 2) das Fettauge auf der Suppe, Polj.; — 3) die Maßlieb (bellis perennis), Z.
Pleteršnik
jasníti, -ím, vb. impf. 1) hell, heiter machen, aufheitern, Cig., Jan.; — j. se, sich aufheitern, sich aufhellen (vom Wetter); jasni se od severa do juga; — 2) erklären, deutlich machen, Raič (Let.).
Pleteršnik
korenína, f. 1) die Wurzel; korenine pognati, poganjati, Wurzeln treiben; s korenino izdreti, entwurzeln; srčna k., die Hauptwurzel, Cig., Tuš. (B.); privrhnja k., die Thauwurzel, Cig., Tuš. (B.); — dobre korenine, wurzelecht, Cig.; mož stare korenine, ein Mann von altem Schrot und Korn; — do korenine ozdraveti, von Grund aus heilen, Cig.; — die Wortwurzel (gramm.), Cig., C.; pogl. koren; — 2) kačja k., die Natterwurz (polygonum bistorta), Cig.; — leskova k., die Haselwurz (asarum europaeum), Cig., Medv. (Rok.).
Pleteršnik
kǫ́t 1., m. 1) der Winkel; v kotu čepeti; vse kote preiskati, premesti; po vseh kotih iztikati — morski k., die Bucht, C.; — 2) die Auszüglerwohnung: imam k. v hiši; velik kos kruha si je izgovoril pa kot do smrti, Gor.; imel je izgovorjen kot, Jurč.; na kotu biti, im Ausgedinge sein, Dol.-M.; na kotu živeti, DZ.; brat mi mora kot dajati do smrti, Jurč.; — 3) der Winkel (math., phys.): prav, oster, top k., rechter, spitzer, stumpfer Winkel, Cig. (T.), Cel. (Geom.); odbojni k., der Reflexionswinkel, odklonski k., der Ablenkungswinkel, Sen. (Fiz.); vidni k., der Sehwinkel, Erj. (Som.); dvogledni k., die Parallaxe, Cig. (T.); — pl. kota (poleg: koti), Mur., Mik. (V. Gr. IV. 24.); vsa kota iztekniti, Str.
Pleteršnik
krę́hniti,* krę̑hnem, vb. pf. 1) krächzend aussprechen: kaj mi je do tega? — krehnil je moj gospod, Bes.; — 2) brechend krachen, Cig.; vrh je krehnil, Z.; — 3) = kresniti, schlagen, Dol.
Pleteršnik
lodríca, f. 1) kleines, gewöhnlich etwas abgeplattetes Fass, das Lägel, das Saumfass, Meg., Cig.; lodrica drži 20 do 40 bokalov in se navadno rabi za tovorjenje: dve lodrici = en tovor, BlKr.; — größeres Weinfass: = sod (do 20 kvinčev), Bilje (Goriš.)-Erj. (Torb.), Kras, Štrek.; — 2) = brenta, die Butte, Cig., C., UčT.; — der Wasser- oder Brunneneimer, Cig., C.; — 3) der Schlauch, Jan.; — 4) die Weinflasche, Dalm.-Valj. (Rad); — prim. srlat. luter, eine Art Wassergefäß, Štrek. (Arch.).
Pleteršnik
mȗhnik, m. 1) der Fliegenwedel, Mur.; — 2) sprava, v katero se stavi meso in druga jedila, da muhe ne morejo do njih, die Bunge, Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
nalíti, -líjem, vb. pf. in einer gewissen Menge hineingießen; vina n. v kupico do vrha; — voll gießen; kupico komu n.; — n. se pijače (vina, žganja), sich voll trinken, sich ansaufen; — nalit, strotzend von Fette, C.
Pleteršnik
nę̑bes, m. 1) das Firmament, Mur., Polj.; — 2) obod na stropu, kamor se meso spravlja, da podgana ali kaka druga žival do njega ne more: nesi klobase v nebes! Mik.
Pleteršnik
nemȋł, -míla, adj. lieblos; nemilo soditi koga, Preš.; unbarmherzig; sreče nemili ukaz, Preš.; nemila osoda, nk.; — unlieb: nemilo za nedrago vračati, Schlimmes mit Schlimmem vergelten, SlN.; vse žive dni so se tolkli od nemilega do nedragega, Erj. (Izb. sp.); (prim. hs. od nemila do nedraga).
Pleteršnik
oblȋn, m. 1) nerazcepljen, torej še obel krlj ali hlod, Vas Krn-Erj. (Torb.); — 2) ostriči na oblin = do polti, à la Fiesco, Koborid-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
obosẹ́ti, -ím, vb. pf. bärfuß werden; (o konju) die Hufeisen verlieren, C.; — junec obosi, ako si parklje do živega obrabi, vzhŠt.
Pleteršnik
obstáti, I. -stojím, vb. pf. 1) o. koga, sich um jemanden stellen, ihn umgeben, Jarn., Mur.; pogl. obstopiti; — 2) stehen bleiben, stille halten; krogla ne obstoji rada na mizi; pred njegovim pragom obstoji, Ravn.; zvezda nad hišo obstoji, Ravn.: in der stehenden Stellung verbleiben: mi stojimo in podperani obstojimo, ogr.-Valj. (Rad); beharren: o. do konca, Trub., Kast. i. dr.; o. v malovrednosti, v grehih, v zahvalnosti, kajk.-Valj. (Rad); ne o. dolgo v dobrem stališu, kajk.-Valj. (Rad); — bestehen, (eine Probe, eine Prüfung) aushalten: o. pri poskušnji, Cig.; o. pri izpraševanju, Vrtov.; o. na preskušnji, Cig., DZ.; neverni ne obstojijo v sodbi, ogr.-Valj. (Rad); — 3) "gestehen", Jarn., Jan.; (po nem.); — 4) vb. impf. "bestehen"; o. iz česa, o. v čem; (po nem.); — II. stȃnem, vb. pf. 1) stehen bleiben; ona obstane na mestu, Jurč.; voz obstane pred gostilnico, Erj. (Izb. sp.); pesek nju zapelja do kupa drv in ondi obstane, kajk.-Valj. (Rad); — verharren, beharren, Mur.; židovi v svoji hmanjoči i tvrdokornosti obstanejo, kajk.-Valj. (Rad); nikjer ne obstaneš, nirgends harrest du aus, Z.; — bestehen: za "soldake" (= soldate) obstanejo, sie werden bei der Assentierung tauglich befunden, ogr.-Valj. (Rad); — 2) "gestehen"; (po nem.).
Pleteršnik
odtǫ̑d, adv. = od tod, von hier; von da aus; odtod do cerkve; do križa je pritekel: odtod je šel počasi; odtod prihaja, da ..., daher kommt es, dass ...; (pomni: odsod k vam = odtod [von dort] lesem, Krelj).
Pleteršnik
odvǫ̑žnja, f. die Abfahrt, Mur., Cig., Jan.; — odvožnja do meje, der Transport bis an die Grenze, DZ.
Pleteršnik
ozȋmək, -mka, m. 1) der Winterrogen, Jarn.; — 2) doba od velike noči do sv. Jurija: ako je ozimek dolg, bo slaba letina, Tolm.; — pl. ozimki, der Nachwinter, Cig.; (nam. odzimek, Štrek. [Let.]).
Pleteršnik
pę̑d, -ȋ, f. die Spanne; velika p. (od mazinčnega do palčnega konca), mala p. (od kazavčnega do palčnega konca), Z.; pet pedi, pet pedi! tako, pravijo, poje prepelica; prepelica, prava kmetica, meri strn že na "pet pedi", Zv.
Pleteršnik
pȏłdne, n. der Mittag; dobro poldne! guten Mittag! Pjk. (Črt.); poldne je bilo, es war Mittag; p. zvoni, es läutet Mittag; do poldne, bis Mittag; vormittags; tudi: do poldneva, Levst. (Zb. sp.); od poldneva, von Mittag, Dict.; proti poldne, Kast. (W.), Vod. (Izb. sp.); proti poldnevu, Levst. (Zb. sp.); proti poldnevi, Dalm.; proti poldnu, Kast. (W.), Levst. (Zb. sp.); o poldne, zu Mittag, mittags; tudi: ob poldne, Trub., Dalm.; (ob połdnę̑, Dict.); pred poldne, vormittags; tudi: pred poldnem, Kast. (W.), Levst. (Zb. sp.); pred poldnevom, Levst. (Zb. sp.); tudi: pọ̑łdne.
Število zadetkov: 413