Zadetki iskanja
Svetokriški
le člen. le, samo: vener le treh mi imena ſnamo: Michaël, Gabriel, inu Raphael ǀ Takorshni le s' vsheſſami poshlushaio, ter neposheraio, de bi do ſerza prishlu ǀ Judouski Vuzheniki ſo vuzhili ſvoi folk, de ſe jeſiti, inuc ſerditi nej prepovedanu, ampak lè vbjati, de je prepovedanu ǀ letreba vezhkrat premiſlit kot ſe hodi, inu kam ſe grè → li1
Svetokriški
lebati -am nedov. gostiti se, mastiti se, preobilno jesti in piti, veseljačiti: sdaj je zhaſſ lebat nedol., trunfat, pyanzhovat, pleſſat, lushte tiga meſſa tribat ǀ drugu ſe nedela, ampak pyanzhova, pleſſa, skaka, leba 3. ed. ǀ kaj menish de dusha jei, pyanzhova, inu leba 3. ed. ǀ sdaj shiher lebate 2. mn., pyanzhuate, nezhiſtoſt, inu loterio tribate ǀ do terde nozhj vkupaj lebaio 3. mn., inu pyanzhuaio ǀ Pojdite tedaj ſemkaj, inu dobru lebajmo vel. 1. mn. inu nuzajmo naſh shivot dokler je mlad ǀ Vsaki dan je lebal del. ed. m, inu pyanzhoval inu li ſvojmu trebuhu je ſtregil ǀ ſvojmu garlu ſò prevezh ſtregli, lebali del. mn. m, inu pijanzhuali ǀ s'mojm blagom bi lebali del. mn. m, inu trunfali ← srvnem. lëben ‛živeti, razgrajaško se obnašati’. V goriš. narečju je li̯ébat znano v pomenu ‛gostiti se, mastiti se’.
Svetokriški
ločen prid. oddaljen, ločen: je bulshi od te loterze ſe lozhit, kakor pak do vekoma lozhen im. ed. m biti od teh lubih Svetnikou, od Marie Divize (I/1, 196)
Svetokriški
lojtra -e ž lestev: ena lujtra im. ed., katera od semle do Nebeſs je dosegla ǀ je vidil eno gorzha liutra tož. ed. ǀ lete lujtra im. mn. ſo imele petnajſt shtabel ǀ lete lujtra im. mn. pomenio MARIO Divizo ǀ O shegnane shtenge, inu ſtutaushenkrat ſrezhne luitra im. mn. ǀ na ſhpriklah tijh luiter rod. mn. je vidil nekatere dushe ſtati ǀ je vidil ene viſſoke lujtra tož. mn. ǀ ſe njemu ene zhudne lujtra tož. mn. prikashejo ǀ letu nam je hotel dati saſtopit G. Bug skuſi une zhudne lujtra tož. mn. ǀ Taiſte zhudna lujtra tož. mn., katere je Iacob vidil ǀ nepotrebuje luitra tož. mn. kakor uni Angeli ǀ hudizh je mene omotil, de ſim gori na te lujtre tož. mn. shla ǀ je hotela po enih viſokih lujtrah mest. mn. hodit ǀ po tajstih lujtrah mest. mn. je gori shla ← bav. srvnem. lǫiter; izgleda, da je beseda v mn. v večini primerov srednjega spola.
Svetokriški
maševati nedov. maševati: nehai sa mojo dusho mashovati nedol., sakaj ſim do vekoma fardaman ǀ ſe perpravi sa tiga mertviga maſhovati nedol. ǀ ſe ne more shegnat Altar, inu na taiſtem ſe neſmej moshovati nedol., zhe poprej shkoff Svete Koshizhe tih S.S. Marternikou v' Altar nepoſtavi ǀ Spovednik gre sa njegovo dusho mashovati namen. ǀ inu bres vſe andohti ſo mashovali del. mn. m ǀ gresh cilu k'Mashnikom, ijh proſsish de bi molili, inu mashuvali del. mn. m → maša
Svetokriški
Mavritanar -ja m prebivalsko lastno ime Mavretanec, severozahodni Afričan: Per Mauritanarih mest. mn. Neveſte ſe puſtile na ſvoje ſerze s' gorezhim shelesam imè ſvojga Shenina drukat, k' ſnaminu de njega v' ſvojm ſerzi udrakaniga bodo noſſile do ſmerti (IV, 145) Mavretánija, lat. Mauretania, je antično ime za severozahodno Afriko.
Svetokriški
medicina universalis cit. ž zdravilo za vse bolezni: ta S. Arznja od G: Boga nam dana, osdravi vſe bolesni nashe dushe; osdravi otuk te offert: Vodenizo te ohernje … s'eno beſsedo je medicina Vniverſalis im. ed. ǀ Vij ſastopni Dohtary, inu Arzati, inu bote vidily, inu nashli Medicinam univerſalem tož. ed., katero do ſehmal nihdar nej ste mogli najti (I/1, 120) ← lat. medicīna universālis ‛zdravilo za vse bolezni’
Svetokriški
milijon -a in nepreg. štev. milijon: nekateru million im. ed. ludy je bilu pomerlu ǀ Zara Samurski Krajl je bil vkupaj sbral en million tož. ed. peshizou ǀ vezh kakor en million tož. ed. erdezhih slatou shazan ǀ taiſta ſama vezheria je en million tož. ed., duej ſtu, inu petdeſſet taushent Kron velala ǀ Krajl Sapor je tulikain ludy K'vezhery povabil, de taista je njega zhes en million tož. ed. Koshtala ǀ Franzoſi kadar ſo bily od Turkou Krajla Ludouica odkupili dua milliona tož. dv. slata ſo bily sa njega dali ǀ kaj nuza Claudiu Ceciliuſu, de tulikajn millionu rod. mn. ſlata je bil sadubil ǀ oſſem millionou rod. mn. slata je bil shpendal ǀ Takorshne shpaſſe, inu kratke zhaſſe je Rimarjom dellal, de veliku milionou rod. mn. slata ſo koshtali ǀ Salamon je bil shpendal shtiritaushent, inu oſſemſtu million rod. mn. ardezhih slatou ǀ veſſelje nebeſke taiſte isvelizhane dushe bodo vshivale nikar ſtu lejt, ali ſtutaushent, ali deſſet milion rod. mn. lejt ampak do vekoma bres vſiga konza ← nem. Million ← star. it. miglione, danes milione ‛milijon’
Svetokriški
Milo(n) m osebno lastno ime Milon: Sim bral de Milon im. ed. Crotoniata je bil velik kokor en Ris (V, 262) ǀ Milon im. ed. Cretenſis do 500 funtou meſſa per koſſili je ſnedil (IV, 292) ǀ mozhni kakor Milo im. ed., kateri s' peſtio tiga ner vekshi vola je okuli vergal (IV, 163) Mílon iz Krótona, gr. Μίλων (2. polovica 6. stol. pr. Kr.), slaven atlet
Svetokriški
misliti -im nedov. misliti: na letu ſe prebudim, ter sazhnem mislit nedol. ǀ ſmertna ura ſe perblishuie, sazhne miſlit nedol. koku bi mogal Nebeſsa vſhivat ǀ potle je bil sazhel misſlit nedol., de je shkoda tu ner lepshi shitu ſeshgati ǀ jeſt mislim 1. ed. koku ſe bo meni godilu ǀ Vſe karkuli jest miſlim 1. ed. ſturiti ǀ Jeſt mislem 1. ed., inu premishlujem ǀ Drugiga nemiſlim +1. ed. ǀ sakaj cilu na letu nemislim +1. ed. ǀ Iest nemiſlem +1. ed. vam s'kusi vuk teh Ajdouskih Piſsariu iskaſat ǀ Ti nuzh, inu dan mislish 2. ed., koku bi mogla olepotizhit tvoje ſmerdlivu truplu s' lepimi guanti ǀ Falish mozhnu, aku letu miſlish 2. ed. ǀ morebiti mishlish 2. ed. spet ponoviti ta, ali uni greh ǀ na drugu sdaj nemiſlish +2. ed., temuzh na pyanost, inu poshreshnost ǀ druſiga nemishlish +2. ed., ampak njega ogolufat, inu faratat ǀ na dolge pak Katere pred Bugam imash nihdar ne spaunish, iuu plazhat na tem ſvejtu ijh namislish +2. ed. ǀ Ta Firshtnia ſe prebudii, inu misli 3. ed. de ſo li ſajne ǀ vener ne miſlli 3. ed. taistih ſe rèshit s'Kusi pravo grevingo, inu poKuro ǀ na isvelizheine te vboge dushe obedn nemisli +3. ed. ǀ G. Bug drusiga nemiſli +3. ed. ampak naſs isvelizhat ǀ Kadar vidi de en drugi Mosh s'njegovo sheno govory, prezej sazhne ſodit, inu miſlit de nezh dobriga nemiſlita +2. dv. ǀ My mislimo 1. mn. de Angel je en lep, shlahten, zhiſt mladenizh ǀ sdaj li na isvelizhejne nashe dushe miſlimo 1. mn. ǀ nemislimo +1. mn. na te teleſſne, inu poſvetne rezhy ǀ kadar vy mislite 2. mn. is ledig v'ſakonski ſtan ſtopit ǀ kar sdaj miſlite 2. mn., inu shelite, tu bote tudi takrat gledali ǀ sdaj druſiga nemislite +2. mn., ampak na vashe garlu, inu trebuh ǀ mislio 3. mn. koku bi mogli ſvojga blishniga ogolufati ǀ v'Cerkvi kaj drugiga dellaio, ali miſlio 3. mn. ǀ na letu nemislio +3. mn., de bi ſe sgreuali, spokorili, inu pobulshali ǀ nemiſlio +3. mn. vezh na naſhe isvelizhejne ǀ nikar nemisli +vel. 2. ed. vezh na letu kar ſe je sgudilu ǀ hudizh pravi nemiſli +vel. 2. ed., na dusho, ampak na truplu ǀ Bug bode na vaſs mislil del. ed. m ǀ na to gnado je miſlil del. ed. m Paſchaſius ǀ ſim miſlu del. ed. m ijh pobiti ǀ de bi prèd taistim Boshjm oblizhom kej neſpodobniga, inu veliku vezh kej greshniga nemiſlil +del. ed. m ǀ kadar bi ti veroval de golufia, tatvina, oharnia Nebu do vekoma zhloveku sapre, bi nemiſlu +del. ed. m po nozhi, inu podnevi, kaku bi mogal s'shkodo tuoiga bliſhniga obogatit ǀ veſselil ſe ie Iacob, inu je mislilna del. ed. m+ une zhudne lujtre ǀ nei na druſiga mislila del. ed. ž, ampak na lushte, inu kratke zhaſſe tiga meſſa ǀ Morebiti de ſta mislila del. dv. m ǀ ne bomo vezh na grehe mislili del. mn. m ǀ tu bote tudi takrat gledali, miſlili del. mn. m, inu sheleli ǀ na letu nej ſo mislily del. mn. m ǀ karkuli bodò ſpumnili, ali miſslili del. mn. m ǀ kakor une nore Divize, katire nej ſo na to minuto mislile del. mn. ž
Svetokriški
molsti molzem nedov. molsti, tj. izkoriščati: Hzhere bi do koshe Ozheta, inu Mater slekle, hadar bi mogle, kadar Mosha vſameio, inu vſe skuſi ubogo Mater mouſeio 3. mn., inu vodo na ſvoj malen ulezheio (V, 58)
Svetokriški
mreti mrjem nedov. umirati: Nepametnu ſturi, ta kateri ſe hozhe perpraulat k' eni dobri ſmerti ob taiſti uri kadar sazhne mreti nedol. ǀ velika tedaj nepamet taiste greshne duſhe! katera do puſledne ure zhaka G. Bogu ſe offrat, kadar vſhe sazhne mrejti nedol. ǀ shiveozh je vſelej v' semlo gledal, v'to tudi gleda, kadar merjè 3. ed. ǀ ludje ſo od lakote merli del. mn. m ǀ ludje So od lakoti merly del. mn. m
Svetokriški
na predl. I. z daj. na: nej glida na njemu, de bi nebil pretepen ǀ od glave do potplatu nei bilu ſdraviga na njemu ǀ Lorenz je leshal na temu resbelenimu roſsu II. s tož. na: jest pak ne gledam na letu, temuzh na beſsede S. Augustina ǀ shpegaio, inu biſtru gledaio na grehe ſvoiga blishniga, nà ſvoie pak nihdar ne ſpumnio ǀ ne ſvoje perſij ga pertiſneo ǀ ſede n'en kamen ǀ David je li ſedemkrat n' en dan molil ǀ najde kmeta de ſe je nen hrast obeſel ǀ on pak stopi n'eno viſoko miso ǀ try ſvoje hzherij nan dan skuſi martro S.S. TROYZI je bila offrala ǀ s'Nebeſs je bil nadnu pakla pahnil Luciferja ſa volo njegove preuſetnoſti ǀ ſe poloshj napostilo ǀ leto sapovej nèdn viſok tram obeſit III. z mest. na: krono ſo shiher na glavi dershali pred krajlom ǀ S. Zeno je premiſhloval s' ſolsami na ozheſſah ǀ de ſi lih maihin samerkaio nad taiſti perſoni ǀ nima s' lonza jeiſti, kateri je napolizi ſtal ǀ de bi my sydeli næ stolèh nebeskyh Vezljivost z mest. je kakor pri → pri in → v pogostejša od vezljivosti z daj., ki je mogoča samo v ednini, pa še tu je le navidezna, saj so zaimenske oblike s končnico -u tako kot v hrv. (prim. hrv. pri njèmu) dejansko mestniške. Predpona se v sestavljenkah, zlasti v prislovih, pogosto piše ločeno, npr. na ſai, na meſtu. Ti zgledi so v slovarju prikazani pod iztočnicami, ki so usklajene z današnjo pravopisno normo.
Svetokriški
Naaman -a m osebno lastno ime Naaman: Naaman im. ed. Sirus en shlathni Gospud, ta s'negnusnimi gobami od glave do nogh je bil obdan ǀ morebiti bi bil ſpet prishal en Naman im. ed. Syrus ǀ Eliseus poshle svojga hlapza Giezi, de bi Naamanu daj. ed. reKal, de ima sedemKrat ſe oprati v'tem potoKu Iordanu ǀ letu ſe je mozhnu Namanu daj. ed. farshmagalu ǀ s'kuſi Eliſea Preroka ſi bil ozhiſtil od gob Sironskiga Generala Naamana tož. ed. Naamán, lat. V Naaman, vojskovodja aramejskega kralja iz Damaska (SP 2 Kr 5,1), v SP Lk 4,27, imenovan Sírec, lat. Syrus
Svetokriški
naš -a zaim. naš: nash im. ed. m lubi Ozha Nebeſhki, naſs opomina ǀ naſh im. ed. m lubi Ieſus poshehmal bo naſſ im. ed. m Isvelizher ǀ Nasha im. ed. ž vera je perglihana eni gartroſhi ǀ od gnade S. Duha pride naſha im. ed. ž muzh ǀ Nashe im. ed. s telu je guant nashe dushe rod. ed. ž ǀ nemamo hushiga ſaurashnika na semli, kakor je nashe im. ed. s truplu, inu naſhe im. ed. s meſsu ǀ v' maihinih rezheih ſtoy nàshe im. ed. s isvelizhaine ǀ put, kateri s'nashiga rod. ed. m shivota tezhe ǀ osdravi vſe bolesni nashe rod. ed. ž dushe ǀ letu nam ſe bo ſajnalu po nozhi naſhe rod. ed. ž ſmerti ǀ vaſs proſsim sa Pet kryvavih Ran Nashiga rod. ed. m Odreshenika Christuſa Iesuſa ǀ vſelei ſe ima na oltariu naſhiga rod. ed. s ſerza najti ǀ Hvala, inu zhast bodi do veKoma nashimu daj. ed. m Ozhetu Nebeſhkimu ǀ Bug nam sapovej to lubesan pruti naſhimu daj. ed. m blishnimu imeti ǀ Sam G. Bug k'nashimu daj. ed. m vuku je hotel ta Sedmi dan od della nehat ǀ kej bodete shlahtnishi spisho, jnu bulshi vinu nashli, kakor per naſhimu daj. ed. m odreſheniku ǀ k'naſhimu daj. ed. m Nebeſhkimu Ozhetu ǀ ſo bily perpelali eniga mutiza k' Nashimo daj. ed. m Odresheniku Chriſtuſu ǀ shiher ſe pertozhimo, inu perporozhimo Nashi daj. ed. ž S. Pomozhnizi S. Catharini ǀ je iskasal Naſhi daj. ed. ž Pomozhnizi S. Agnes Divizi, inu Marternzi ǀ sledne buqve nej ſo pernaredne sa nash tož. ed. m folk ǀ dobru lebajmo inu nuzajmo naſh tož. ed. m shivot dokler je mlad ǀ imamo my nashiga tož. ed. m ži. praviga shiviga Boga sahualit ǀ Maria Diviza je bila v'Betlehemski ſtalizi porodila naſhiga tož. ed. m ži. lubiga Ieſuſika ǀ My ſmo ym nasho tož. ed. ž ſvètlobo kasali ǀ nemamo kruha sa naſho tož. ed. ž potrebo sadosti ǀ Vſe lete ſi vſhe enkrat v'nasho tož. ed. ž oblast dal ǀ v'naſho tož. ed. ž oblast yh dati ǀ na nashe tož. ed. s Isvelizhejne posabimo ǀ tulikaj skarbi ſa tu shkodlivu, inu greshnu telu naſhe tož. ed. s ǀ nimamo yſkati, na ſemli naſſe tož. ed. s iſvelizainje ǀ Kulikajn tazih shkarpianu na Svejtu ob nashim mest. ed. m zahſsu ſe najde ǀ v' nashim mest. ed. m shivotu noſſimo ǀ bi djal S. Paulus kadar bi ob naſhim mest. ed. m zhaſsu shivil ǀ ob naſhem mest. ed. m zhaſsu ſò poſly kakor dinie, sakaj vmej 50. ſe nenaide ena dobra ǀ v'nashim mest. ed. m jeſiku ǀ v' tej nashi mest. ed. ž Zerkvi imamo popolnoma odpuſtike ǀ malu ludij ſe najde v' naſhi mest. ed. ž deſeli, de bi ta shkodlivi, inu ſtrupeni mezh nenuzali ǀ takusnih neurednih MashniKu v'naſhi mest. ed. ž desheli ſe nenajde ǀ zhiſtu prebivalshe v'nashi mest. ed. ž dushi ǀ v' nashim mest. ed. s ſerzi ǀ v' naſhim mest. ed. s ſerzu prebiua ǀ nar raijshi prebiva v'nashm mest. ed. s, ſerzu ǀ Nasha ſmert dishi po nashem mest. ed. s shiveniu ǀ nema ena minuta pretezhi, de bi v'naſhem mest. ed. s ſerzu G: Boga nehualili ǀ taku dolgu dokler s' nashim or. ed. m blishnim (kateriga ſmò reshalili) ſe spravimo ǀ nad naſhem or. ed. m pomozhnikam S. Jurjam ǀ s'uſo nasho or. ed. ž lubeſnio, mozhio, inu is celliga ſerza ǀ my bomo leto ganili s' naſho or. ed. ž proshno ǀ kadar s'nasho or. ed. ž preprosto pametio bi hoteli s'gruntat to skriunust ǀ mij s'naſho or. ed. ž vero G: Boga vidimo ǀ aku hozhemo en velik lon s' nashim or. ed. s maihinem dellam sadobiti ǀ tebe s'nashim or. ed. s greshnim djaniom reshalimo ǀ s'nashijm or. ed. s greshnim shivenjam ga reshalili ǀ nashi im. mn. m grehi ſo preveliKi ǀ nashi im. mn. m nemorio Dunaiu na pomozh priti ǀ naſhi im. mn. m ſtarishi ſo bily pregreshili ǀ oh nesrezhni zhaſsi naſhij im. mn. m ǀ Nashe im. mn. ž pregrehe ſo vſhe taku teshke ratale ǀ aKu naſsha im. mn. s serza ſo polne gnuſobe ǀ nasha im. mn. s della pres dobre manunge nezh nevelaio ǀ S: manunga ſturj de vſe naſha im. mn. s dobra della enu zhiſtu slatu rataio ǀ sa isvelizhenie nashih rod. mn. grèshnih dush ǀ sa odpushainje naſhih rod. mn. grehou proſsit ǀ pregreha nashyh rod. mn. pervih starishyh Adama, inu Eve ǀ shtriki naſhyh rod. mn. hudeh shejll ǀ ſmo sa vola nashijh rod. mn. pregrehou h'ſmerti obſojeni ǀ ſa volo naſhijh rod. mn. nagnusneh grehou ǀ naloshen s'butaro naſhij rod. mn. grehou gresh zhes Cedron ǀ oh hudobnoſt nesrezhena naſsih rod. mn. zhaſsou ǀ Sapuſtimo s' Paſterij zhedo naſyh rod. mn. grehou ǀ de bi nashim daj. mn. muzh dal Turke od Dunaia odgnati, inu premagat ǀ tulikajn nuza nashem daj. mn. dusham perneſe ǀ De bi tukaj naſhe tož. mn. ž proshne vſhlishal, nashe tož. mn. m grehe nam odpuſtil ǀ Christus je sa naſhe tož. mn. m grehe ſvojo S: Rèshno krij prelil ǀ zhes naſse tož. mn. m ozhitne, inu ſkriune ſaurashnike ǀ rodovitne ſturij nashe tož. mn. ž dushe ǀ imamo naſse tož. mn. ž ozhy v'Nebu vſdignit ǀ de bi s' slatimi pushtobi yh v' nasha tož. mn. s ſerza sapiſſali ǀ de bi naſha tož. mn. s tarda ſerza ſe omezhila ǀ neſhe ſerze tož. mn. ž/s, inu dusho ozhiſtit ǀ v' nashih mest. mn. revah, inu v' terplejni ǀ taku tudi ſtury gnada S. Duha v'nashih mest. mn. ſerzah ǀ tu tudi danaſs sheli ſturiti v'naſhih mest. mn. ſerzah ǀ ti jedernu v' nashyh mest. mn. potrebah nam napomozh pridesh ǀ aku v'nashyh mest. mn. ſerzoh ty grehij bodo prebivali ǀ Sa tiga volo vſyh nashjh mest. mn. potrebah shiher ſe pertozhimo, inu perporozhimo ǀ danas imamo pred nashimi or. mn. ozhmi ta ſtrashni Exempel ǀ s'nashimij or. mn. ozheſsamij vidimo ta kruh
Svetokriški
navrh prisl. povrhu: Ona sruta nemore rezhi, kateriga hozhem ſa moshia vſeti, ampak more zhakat, inu gledat, gdu bo njo ſa sheno hotel imeti, ter ſi ſvojo doto ga more plazhat, inu she na verh njegova dekla ratat (V, 83) ǀ taiſtimu she na verh dà tu Nebesku Krajleſtvu (IV, 34) ǀ ſo bili njega do naſiga slekli, inu she neverh grosovitnu ſtepli (V, 395)
Svetokriški
nebo -a/-esa s 1. nebo: Sherjali, Garlize, lastuze, inu ShtorKle, Kadar samerKajo de Nebu im. ed. shuga mres, vejter, inu ſneih prezej pobegnio v'gorKejshi desèle ǀ v'venim majhinim Vblatu stoij ta, kateriga semla, inu Nebu im. ed. obſezhi nej moglu ǀ Se je na naglu en ſhum, Sturil od Neba rod. ed. ǀ Nòèſsavi Sijnovij, kateri ſo hoteli en Turn sijdat, de bi do Neba rod. ed. doſegel ǀ ga je naglu ena luzh od Neba rod. ed. obſvejtila ǀ Archimedes je bil sariſal tu veliku nesmernu Nebu tož. ed. s'vſemij svesdamij, inu Planèti ǀ nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu tož. ed. gleda ǀ G: Bug po tem kir je bil ſtuaril Nebù tož. ed., inu semlo ǀ Enkrat semla je bla shla pred Jupitra Nebù tož. ed. toshit ǀ bodo zhudne rezhy ſe vidile na nebi mest. ed., inu na semli ǀ je na Nebu mest. ed. garmelu, bliskalu, shumelu, inu erjulu, Kakor de bi imelu vſiga Konz biti ǀ ſapovej pod fraj Nebeſsom or. ed. miſo perpravit 2. nebesa: moje Nebu im. ed. bo vaſhe krajlevſtvu ǀ Nej ſo li ſamy kloshtri, inu puszhave, kateri nepolnio Nebù tož. ed., ampak tudj hishe teh ſakonskyh ǀ po tempotu te pokure v'Nebù tož. ed. pridejo → nebesa
Svetokriški
Svetokriški
neusmiljen -a prid. neusmiljen: Resnizo tudi goverè tij kateri pravio de lubesan je en neuſmilen im. ed. m Trinog ǀ terd, inu neusmilen im. ed. m se pruti njemu iskashe ǀ ta neuſmileni im. ed. m dol. Trinog Dionyſius je bil is Siracuſe pobegnil ǀ je vſelej shivel kakor en shkodlivi, inu neuſmileni im. ed. m dol. levu ǀ vasha goſpojska je s'vamy neuſmilena im. ed. ž ǀ vij ste taista neusmilena im. ed. ž sveriazhina ǀ Oh neuſmilenu im. ed. s taku ſerze ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè tiga nevoshliviga Caina … ni tiga neusmileniga rod. ed. m Diocletiana ǀ ta ſtrashna shtrajfinga te neusmilene rod. ed. ž kuge ǀ enimu takorshnimu neuſmilenimu daj. ed. m ſaurashniku sdash tuojga otroka ǀ vam ſe bo godilu kakor uni neuſmileni daj. ed. ž bogati Lesizi ǀ Bug poshle zhes njega tiga neuſmileniga tož. ed. m ži. Trinoga Baſiliska ǀ nam je poslal to Turshko neuſmileno tož. ed. ž vojsko ǀ v'taki vishi bo omezhil tu terdu neuſmilenu tož. ed. s ſerce teh Iudou ǀ s'kusi ſvoje neuſmileno tož. ed. s ſerze ǀ kaj bodò ouzhize s'to poshreshno, inu nauſmileno or. ed. ž sverino ǀ vy ſte taku neusmileni im. mn. m, de zhes tiga resmartraniga zhloveka ſe neuſmilite ǀ vy neuſmilene im. mn. ž Mattere, kakor yh porodite, malu skerbi vezh ſi vſamete ǀ kulikain takushnih neusmilenih rod. mn. ozhet, inu matter ſe najde ǀ Do vekoma bodo ſluſhni teh neuſmilenih rod. mn. hudizhu ǀ Ieſt imam tovarshtu, ali drugiga ne, ampak te ſaurashne, neuſmilene tož. mn. m hudizhe ǀ ulezhe zhes nas s' tryſtu taushent neuſmilenimi or. mn. Turky primer.> prezej je na tajſto posabil, inu she neusmileniſhi im. ed. m, inu terdejshi pruti Iſraeliterjom ratal ǀ bi rekli de neuſmileniſhiga rod. ed. m zhloveka ſe nemore na ſvejtu najti ǀ ſerze imate neuſmilenishi tož. ed. s, kakor ta nepametna shivina ǀ od s'unaj je imelu strashne ſaurashnike, ali she neusmilenishi im. mn. m ſo bilij s'notrej presež.> dadozh vam tiga ner hudobnishiga, inu neusmilenishiga tož. ed. m ži. Krajla Nabuchodonoſoria ǀ te nar neusmilenishi tož. mn. m Trinoge zhes taiste resdrashi
Svetokriški
nevarnost -i ž nevarnost: obena nevarnost im. ed. nej prevelika ǀ v'temi te nevarnoſti rod. ed. ſe najdemo ǀ preſs vſe neuarnosti rod. ed. bil mogli dopernesti ǀ nej obene nevarnaſti rod. ed. ǀ je bil vbejſhal eni veliki nevarnoſti daj. ed. na mory ǀ kadar pak je bil nevarnost tož. ed. ſvojga isvelizhejna samerkal ǀ videozh to veliko neuarnost tož. ed. ſvojga shivota ǀ ſvoj leben v' nevarnoſt tož. ed. poſtavio ǀ dusho, inu tellu v'nevarnoſt tož. ed. poſtavio ǀ en dan v'veliki nevarnosti mest. ed. na morju ſe so neshli ǀ vezhkrat na rajshah v'nevarnosti mest. ed. ſe naijdete ǀ v'neuarnosti mest. ed. ſtu oblub ſte ſturili Meni ǀ do puſledne ure odnasha s'veliko nevarnostio or. ed. ſvoje boge dushe ǀ on raishi s veliko nevarnoſtio or. ed. ſvojga lebna je bil plajsh popuſtil ǀ is Aſie s' veliko navarnoſtio or. ed. ſe je bil prepelal zhes morje ǀ ſtu, inu ſtu nevarnoſti rod. mn. preſtoy ǀ vſyh nevarnoſty rod. mn. yh je odreshel ǀ bomo od vſyh navarnoſtih rod. mn. reisheni ǀ ena barca na mory je podvershena ſtu nevarnoſtam daj. mn. ǀ ſtu, inu ſtu neuarnoſtom daj. mn. je podverſhena ǀ v'vſe nevarnosti tož. mn. ſe poda ǀ v'te narvekſhi neuarnosti tož. mn. ſe ſo podali ǀ nemara sa mres, sa ſnejh, sa blatu, sa neuarnosti tož. mn. ſvojga lebna ǀ v'te narvekshi neuarnostj tož. mn. ſe podaio ǀ zhloveka v'velike navarnosti tož. mn. perpravi ǀ leta S. S. Sacrament nas ovarua pred vſimy nevarnoſti or. mn. dushe, inu teleſſa nevarnost lebna življenjska nevarnost: nej ſo mogli naprej raishat preſs nevarnoſti lebna rod. ed. Zveza nevarnost lebna je kalk po nem. Lebensgefahr ‛življenjska nevarnost’.
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- ...
- 17
- Naslednja »
Število zadetkov: 321
Dostopnost