Zanimivo se mi zdi, da so znotraj Evrope tudi ugrofinski jeziki, obkroženi z germanskimi in/ali slovanskimi jeziki. Madžarska je recimo zanimiva. Kot nek 'otok' sredi Evrope, kjer govorijo ugrofinski jezik. Kako to, da tam ne govorijo recimo germanskega ali slovanskega jezika?
Zadetki iskanja
Jezikovna
Nastanek ugrofinskih jezikov v Evropi
Jezikovna
O besedi »Kakanija« in njenem pomenu
Ste že kdaj naleteli na rabo besede Kakanija? Gre za Musilovo poimenovanje Avstro-Ogrske, ki pa pri nas pride bolj redko do izraza.
Jezikovna
Oblika kljukic na črkah č š ž na ljubljanskih Žalah
Slovenski pravopis ima, tako so nas učili, v abecedi tri šumnike – č š ž. Po raztrosu pokojnika, ki ima v priimku ali imenu enega od šumnikov, polovica strešice na spominski ploščici odpade. Ker me o spremembi zapisa ni nihče predhodno obvestil, je bil to zame šok. Vsi dokumenti z uradnimi podatki so bili dostavljeni iz KP ŽALE. Ko sem protestirala glede zapisa, so mi pojasnili, da ima za moj oziroma osebni priimek mojega pokojnega moža, avtorske pravice spoštovani arhitekt gospod Marko Mušič. Pridobila sem mnenje odvetnika, ki mi odgovarja, da nihče ne more pridobiti avtorskih pravic nad osebnimi imeni in priimki. Razumem, da ima avtorske pravice za obliko spominskega parka, obliko ploščic, ki so lahko okrogle, kvadratne, trikotne itd. Le kdo ima pravico dodeliti tretji osebi, da spremeni slovenska imena in priimke. Nisem edina prizadeta, ampak še stotine drugih živih sorodnikov, ki so se odločili za raztros pokojnika in ima v imenu ali priimku Č Š Ž. Zapisan je pravilno le mehki ć. Ko obiščem spominski park, imam občutek da sem na pokopališču nekje na Slovaškem in ne sredi Slovenije. Slovenci se za svoj pravopis borimo že stoletja, ko pa smo končno samostojni, anomalije tiho trpimo. Verjetno ne bom dočakala kakšno spremembo, za nami pa so naši potomci, ki so ravno tako prizadeti. Torej vprašanje je, kdo lahko spreminja naša osebna imena in priimke brez našega soglasja?
Jezikovna
Pisanje blagovne znamke in izdelka: »Schweppes« in »šveps«
Vprašanje se nanaša na zapisovanje stvarnih lastnih imen. Za primer navajam osvežilno pijačo Schweppes. Kdaj jo pisati po domače, kdaj z veliko in kdaj z malo? Pojavljajo se namreč vse tri oblike.
Če se zgledujem po kokakoli, bi si naročila šveps. Ker pa ta ni tako znan kot kokakola, ga ni v pravopisu in mi ga računalnik podčrta. Kadar nastopa kot imenovalni prilastek k vrstnim imenom trgovske znamke, moram verjetno napisati: Naročila sem si osvežilno pijačo Schweppes/Šveps. Ali takšen prilastek lahko pišem po domače?
Kako torej:
Naročila sem si šveps/schweppes/Schweppes ali Naročila sem si osvežilno pijačo šveps/Šveps/schweppes/Schweppes?
Jezikovna
Pisanje praznikov v slovenščini in pomenskorazlikovalna vloga začetnice
Reševal sem nek jezikovni test in rečeno je bilo, da se pravilno piše božič in ne Božič, torej z malo začetnico. Sem malo podrobneje pogledal in res povsod piše, da imena praznikov pišemo z malo začetnico. Star sem 53 let in zelo dobro se spomnim, da so nas v osnovni šoli učili, da je potrebno razlikovati med Novo leto in novo leto. Če pišemo z veliko začetnico, mislimo na praznik oz. na praznični dan, kot npr. v zvezi Kje si praznoval Novo leto?, če pa pišemo novo leto, mislimo pač na leto, ki prihaja: V novem letu pričakujemo ...
Zanima me, kdaj je prišlo do spremembe in od kdaj in zakaj imena praznikov pišemo z malo začetnico. Sicer pa me poimenovanje praznika z malo začetnico moti tudi kot kristjana – mislim da si iz spoštovanja omenjeni praznik (in to bi moralo veljati tudi za druge pomembne verske prazniki) zasluži zapis z veliko začetnico. Zahteva pisanja praznika z malo začetnico, kot verskega dogodka in ne kot nekega občega praznika, po mojem mnenju nekako sodi v kontekst prizadevanj za zmanjševanje pomembnosti vloge katerekoli vere, kar se tako ali tako dogaja vse od 1945 dalje.
Jezikovna
Pomensko razlikovanje med izrazoma »področje« in »območje«
Slovarji navajajo pri obeh izrazih – področje in območje – prvi pomen v smislu prostora. Ali bi lahko besedi razlikovali: območje v smislu prostora, področje v smislu dejavnosti? Očitno je v tem smislu že prihajalo do sprememb v preteklosti, a se nobena raba očitno do danes ni pomensko zožila: »Podobno velja za področje, čeprav manj pogosto, ker ga pač modno območje bolj izpodriva.« (Vir. Geografski vestik, 1999) Kako je s tem?
Jezikovna
Pravopisna pravila o pomišljajih in vezajih
Zanima me, ali bodo nova pravopisna pravila poenostavila dosedanja navodila glede enodelnih, dvodelnih, dolgih pomišljajev, stičnih, nestičnih vezajev, odrinjenih deljajev, saj večkrat spominjajo bolj na pravila iz matematike, pri pisanju z računalnikom pa tudi ustvarjajo težave.
Jezikovna
Predložna zveza »v območju«
Lahko v naslednjih primerih izpustimo predložno zvezo v območju oziroma ali bi bilo povedi bolje zapisati kako drugače?
- Temperaturne vrednosti ležijo v območju med temperaturo stene in temperaturo prostega toka.
(Bi bilo v danem primeru, če bi izpustili zvezo v območju, za predlogom in veznikom ustrezneje dodati še samostalnik vrednost oziroma vrednostjo?)
- Vrednosti te veličine ležijo/se gibljejo v območju od 0 do v (hitrost prostega toka). Enačba velja, ko je vrednost Prandtlovega števila v območju 0.8 < Pr < 10.
Ali je raba predloga od v naslednjem primeru ustrezna?
- ..., v kateri se koncentracija spreminja: od koncentracije stene se asimptotično približuje vrednosti koncentracije stene.
Jezikovna
Predložni par »iz – na«
Zanima me, kateri predložni par je v danem primeru ustrezno uporabiti:
prehod z obnašanja A na obnašanje B/prehod od obnašanja A na obnašanje B/prehod iz obnašanja A v obnašanje B
Je nasploh raba predložnega para iz – na ustrezna ali mora biti v zvezi s predlogom na vedno le predlog z?
Jezikovna
Jezikovna
Razlaga besede »tekočina« v SSKJ
Opazila sem, da je v spletni verziji SSKJ beseda tekočina definirana kot snov z gladino. Fizikalno to ne drži – med tekočine spadajo kapljevine, snovi z gladino, ki lahko zaradi te lastnosti tvorijo kapljice, in plini, snovi brez gladine.
Prosim, če lahko definicijo pregledate in po možnosti popravite.
Jezikovna
Razlika med »pokoren« in »poslušen«
Kakšna je vsebinska razlika med pridevnikoma pokoren in poslušen? V katerih primerih se kateri uporablja?
Jezikovna
Sklanjanje imena »Franche-Comté«
Rada bi se prepričala o tem ali je in – če je – kako je mogoče sklanjati ime francoske pokrajine Franche-Comté, ki je v francoščini ženskega spola. Na internetu sem našla nekaj redkih primerov sklanjanja, a nekajkrat v Franche-Comtéji, nekajkrat pa v Franche-Comtéju (podobno je tudi pri pokrajini Vendée, ki je prav tako ženskega spola, pa se pojavlja tako sklanjanje po ženski (Vendéeje) kot po moški sklanjatvi (Vendéeja)). Kaj od tega je pravilno?
Jezikovna
Sklanjanje imena »Tiia«
Ali se pri sklanjanju finskega ženskega imena Tiia doda j? Bega me predvsem dajalnik, ker si treh i-jev zaporedoma ne znam predstavljati.
Jezikovna
Stičnost znaka za pogrešek (+/–) in glavnega števnika
Lektoriram pravno besedilo in imam težavo pri zapisu matematičnih znamenj za odstopanje +/– pred glavnim števnikom, npr. »… dovoljen je odmik pri debelini do +/– 0,1 milimetra.« V skladu s pravopisom pišemo pri negativnih številih pomišljaj v pomeni minus stično s številko (–23 °C). Za navedeni primer pa v normativnih in drugih priročnikih ne najdem ustreznega pravila oz. primera.
V skladu s pisanjem pomišljaja stično pri negativnih številih, bi potem po analogiji pisali »+/–0,1 milimetra«, torej brez presledka med +/– in številko, saj razumemo poševnico med + in – kot ali, tj. »odmik pri debelini do 0,1 ali –0,1 milimetra.
Jezikovna
Upokojenec: kako je nastal ta genialni jezikovni zmazek?
Sem upokojenka, a se vsakic, ko izrecem to besedo, slabo pocutim. Izhaja namrec iz istega korena kot ‘pokoj’ in ‘pokojnik’, pa me zares zanima, zakaj. Kaksna je povezava med pokojem, ki naj bi bil cas po zakljucenem aktivnem obdobju zivljenja (sluzbovanju) in pokojnikom?! In ‘pokojnina’?! Ali ne zveni to kot nekaksen denarni nadomestek za pokojnika?! Kako to, da je bil izbran tako ponesrecen termin? Drugi jeziki imajo mnogo primernejse izraze (retired, kar pomeni, da si se na nek nacin umaknil, ali rentner, to je prejemnik rente), zakaj se nismo zgledovali? Upokojenec je zaljiv izraz, ki kar nekako namiguje, da bos kmalu pokojnik, in ni niti najmanj spostljiv do nas starejsih, ki smo se kako zivi in aktivni, vsaj vecina. Zato predlagam v razmislek, ali ne bi bilo vredno poiskati primernejsega termina?
Jezikovna
Uveljavljena predložna zveza »na skupini«
Ali lahko uporabljamo predložno zvezo na (bralni) skupini, npr. na bralni skupini smo se pogovarjali o tem in tem, grem na bralno skupino ... in ne v bralni skupini.
Jezikovna
Vejica
Zanima me, ali pišemo vejico v primerih:
- otroci, starosti 4 do 5 let;
- tovorni zaboj, volumna 30 m3.
Jezikovna
Vejica ali ne: »ni da ni«
Ali se pri besedni zvezi ni da ni zapiše vejica pred veznikom ali ne?
Primeri:
- Na zabavi smo imeli veliko izbiro pijače in jedače. Ni(,) da ni.
- Mama, v tej trgovini dobiš vse. Od tekstila in pohištva do zemlje in vrtnin. Ni(,) da ni.
- Letos je pa bilo ogromno pajkov, muh, komarjev in ostalega mrčesa. Skratka, ni(,) da ni!
Jezikovna
Vezljivost: »sklepati o« ali »sklepati na«
Spoštovani!
Zanima me, ali je v spodnjem in podobnih primerih mogoče uporabiti tako zapis sklepati na kot zapis sklepati o (v pomenu: na osnovi znanih podatkov prihajati z razmišljanjem, logičnim povezovanjem do novih spoznanj). Ali je eden od zapisov ustreznejši od drugega ali morda neustrezen?
Imetnik mora dokazati obstoj elementov, iz katerih je mogoče sklepati na resno tveganje/sklepati o resnem tveganju za nastanek take kršitve v prihodnosti.
Najlepša hvala za pomoč!
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- ...
- 41
- Naslednja »
Število zadetkov: 810
Dostopnost