Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Terminološka svetovalnica

Terminološka
Spopadališče
V okviru Nata se je z novo različico doktrine AJP 0.1(F) namesto termina battlespace začel uporabljati termin engagement space kot poimenovanje za 'del okolja delovanja, v okviru katerega se načrtujejo in izvajajo dejanja in aktivnosti'. Vsebinski razlog je ta, da ta dejanja in aktivnosti ne vključujejo nujno samo bojnih aktivnosti (torej kinetičnih aktivnosti), temveč tudi ali celo samo nebojne (npr. informacijsko ali psihološko delovanje) in se zaradi tega preimenuje tudi okolje, v katerem te potekajo. V terminološki skupini Slovenske vojske so strokovnjaki predlagali, da bi po analogiji bojišče , bojevališče ipd. tudi za angleški termin enagagement space v slovenščini poiskali poimenovanje z obrazilom -išče , ki označuje kraj ali prostor, na katerem se nekaj dogaja, in mu rekli soočevališče . Glede na to, da bi šlo za tvorjenje popolnoma novega termina, nas zanima vaše mnenje.
Terminološka
Starejša oseba
V zadnjem obdobju v strokovni javnosti in medijih poteka debata, kako nagovarjati ljudi v kasnejšem življenjskem obdobju: stari , starejši , starci , seniorji , starostniki , ostareli ipd. Vse več organizacij (ZDUS, Srebrna nit ipd.) meni, da je najbolj politično korekten izraz starejši ljudje oz. starejši odrasli , ki pa iz sociološkega zornega kota ni bolj ustrezna rešitev. Na splošno so izrazi, ki označujejo stare , npr. starostniki ali seniorji , problematični, ker stare obravnavajo kot homogeno skupino. Mnogi med njimi imajo še dodaten problem, da se jih povezuje z negativnimi konotacijami in oslabelostjo, denimo ostareli in po mnenju mnogih tudi starostniki . Čeprav se posploševanju (brisanju individualnih razlik med starimi) ne moremo izogniti z nobeno splošno oznako, si zagovorniki dostojne starosti želimo uporabljati čim bolj nevtralne in vključujoče izraze. Tako smo prišli do vprašanja, kateri izraz je bolj vključujoč in izraža, da gre pri staranju za proces in ne za stanje. Zagovorniki izraza starejši (med njimi tudi EU, ki v večini uradnih dokumentov uporablja izraz older people ali older adults ) menijo, da je slednji bolj vključujoč, ker nima tako jasnih ločnic – vedno obstajajo ljudje, ki so starejši in mlajši od tebe –, ker poudarja, da je starost kontinuum in ker je vrednotno nevtralen. Vendar pa bi bilo mogoče temu nasprotovati s sociološkega stališča. Menim, da izraz starejši ne zmanjšuje povezanosti starosti z negativnimi stereotipi v pozni starosti in zgolj ustvarja delitev med različnimi skupinami starih . Poleg tega je že sama potreba po uvajanju politično korektnejše terminologije za označevanje starih ljudi utemeljena na starostnih stereotipih nemoči in šibkosti, zaradi katerih sploh predpostavljamo, da moramo za naslavljanje starih ljudi uporabljati evfemizme, da jih ne bi užalili. V preteklosti se je iz istega razloga prenehal uporabljati izraz starci , ki ga je sredi dvajsetega stoletja nadomestil politično korektnejši izraz starostnik , utemeljen po kopitu besede mladostnik , ki se je pojavila že sto let prej. Po nekaj desetletjih uporabe so se nanj nalepili enako negativni stereotipi, kot so spremljali izraz starec . Zanima me, ali ima Terminološka sekcija izoblikovano mnenje glede uporabe izrazov stari ljudje in starejši ljudje .
Terminološka
Stojna točka
Ali je stojna točka ustrezen termin za območje/mesto, kjer stoji npr. policist, redar, varnostnik? Točka je namreč po definiciji omejena s parametri X, Y in Z in tako umeščena v prostor. Človek torej ne more stati v točki . Ali je stojna točka razložena tudi v SSKJ? Kaj lahko o razliki med točko in območjem izvemo v SSKJ? Ali ne bi bilo bolj smiselno uporabiti izraza stojno območje ?
Terminološka
Storitvizacija
Za poimenovanje poslovnega modela, pri katerem se izdelkom dodajajo storitve in se jim tako posledično zvišuje dodana vrednost, se v angleščini uporablja termin servitization . Za obravnavani pojem iščemo ustrezen slovenski termin. Ali bi bila ustrezna tvorjenka ostoritvenje ?
Terminološka
Stresni test
Prevod angleškega termina stress test kot stresni test , ki se očitno najpogosteje uporablja, zame pomeni test, ki je stresen, torej povzroča stres. Ne dvomim sicer, da ti testi bankam povzročajo stres, vendar pa angleški stress test pomeni nekaj drugega. Ustreznejši se mi zdi test stresa ali obremenitveni test . Kaj menite o tem?
Terminološka
Svet dela
Zanima nas slovenski ustreznik za angleško besedno zvezo the world of work oz. francosko besedno zvezo le monde du travail, ki je bila v slovenščino neposrečeno prevedena kot gospodarstvo (ang. Strategic partnerships within and across the fields of education, training and youth and with the world of work ; sln. Strateška partnerstva na področju izobraževanja, usposabljanja in mladih ter z gospodarstvom ). V zadnjem času se vse bolj uveljavlja izraz svet dela , ki označuje tako vse déležnike, povezane z delom, od zaposlenih do zaposlovalcev, kot tudi pogoje in razmere na trgu dela. Ali je izraz primeren ustreznik za navedeno angleško oz. francosko besedno zvezo?
Terminološka
Sveženj izdelkov
Kako bi pravilno slovensko prevedli angleško besedo bundle ? Na to besedo naletimo pri spletni prodaji. Gre za dva približno istovrstna izdelka (tudi podobne cene), ki sta pakirana skupaj (zlepljena ali ovita v folijo ali speta z vezico ali v enotnem kartonastem pakiranju). Pogosto gre za dve različni blagovni znamki, ki sta pakirani skupaj. Pojem je novost v preskrbovalni verigi in je bil šele pred kratkim definiran. Zanima me poimenovanje tovrstnih pakiranj pri globalni spletni prodaji, kjer prihaja do tovrstne situacije. Za mnenje sem vprašala tudi dva večja slovenska trgovca, kjer so mi odgovorili, da se s takšno situacijo še niso srečali in podali nekaj predlogov, ki se mi ne zdijo ustrezni. Prav tako sem za mnenje vprašala slovenistko, s katero pogosto sodelujemo, in njen predlog je sveženj in prodaja v svežnju . Vendar tudi ona ni povsem prepričana, če je prevod ustrezen in ne želi, da bi se prekrival s poimenovanjem sveženj v bančništvu.
Terminološka
Šolska politika
Vse pogosteje opažam, da se za izvedbeno raven odločanja uporablja izraz politike kot ustreznica za angleški edninski izraz policy . Zmotilo me je, da je novinar govoril, da bo treba zamenjati politike v šolstvu, pomensko pa je šlo za ukrepe, dejavnosti, ravnanje, delovanje, uresničevanje sklepov in podobno.
Terminološka
Študija
V naravoslovju in vedah o življenju opravljamo bolj ali manj obsežne raziskave , od diplomskih nalog do celovitih razlag dogajanj v naravi. Pri tem vse pogosteje opažam, da se kot sopomenka za raziskavo pojavlja izraz študija , a menim, da gre za nekritično prevajanje iz angleškega izraza  study . SSKJ2 je glede izraza študija dokaj splošen ('krajše znanstveno delo'), primeri, ki so navedeni, pa so pretežno s področja družboslovja. Zanima me, ali je v naravoslovju po vašem mnenju pomen izrazov študija in raziskava enak oz. kako ustrezen je izraz študija za raziskave , ki vključujejo eksperimentalno delo in temeljijo na preverjanju hipotez.
Terminološka
Tapanje
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin tap , ki na področju računalništva in informatike označuje pojem, pri katerem se s prstom hitro dotaknemo zaslona elektronske naprave, zlasti pametnega telefona ali tablice, za izvedbo določenega premika ali ukaza. Zanima me tudi ustreznik za zvezo double tap . V slovenskih besedilih se za angleški termin to tap pogosto pojavlja ustreznik tapniti. Ali je po vašem mnenju ustreznik primeren ali bi bilo morda ustrezneje uporabiti ustreznik dotakniti se ? Sklepamo, da je bilo glede uporabe izraza klikniti (in dvoklikniti ) v preteklosti prav tako nekaj dvomov, a je danes povsem uveljavljen termin v slovenščini.
Terminološka
Tekoča identiteta
V dostopnih besedilih se za angleški termin liquid identity uporablja slovenski termin tekoča identiteta . Enako referenčni zadetki so tudi za slovensko različico pretočna identiteta , za katero menim, da je ustreznejša. Termin označuje identitieto, ki se nenehno spreminja oz. preoblikuje. Vzroki so različni, od globalizacije, padca ideologij do dinamik potrošništva, ki v posamezniku povzročijo zmedo, negotovost, osamljenost itd. Kateri termin predlagate vi in kako ravnati v podobnih primerih? Je bolje uporabljati ustaljeno, čeprav kalkirano različico ali vztrajati pri natančnejšem prevodu?
Terminološka
Teleignoriranje
Sem absolventka magistrskega študijskega programa Zakonski in družinski študiji na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. V magistrski nalogi se ukvarjam z relativno novim pojmom, ki ga v angleščini označuje termin phubbing .  Phubbing  je tvorjen iz besed phone in snubbing in poimenuje vedenje, ko oseba zaradi uporabe pametnega telefona ob neposrednem druženju zanemarja oziroma ignorira druge osebe. Ker bom v magistrski nalogi raziskovala omenjeno vedenje, poleg tega bo izraz uporabljen tudi v naslovu, me zanima, kako naj angleški izraz primerno prevedem v slovenski jezik. To se mi zdi pomembno predvsem zato, ker menim, da bo glede na pojavnost vedenja izraz v prihodnje uporabljalo vse več slovenskih raziskovalcev. Zato bi bilo smiselno ustvariti enotno poimenovanje. Sama sem zaenkrat razmišljala, da bi uporabila izraz mobignoriranje ali pa kar angleški izraz. Prosim vas za nasvet oziroma napotke, kako naj rešim opisani izziv.
Terminološka
Termična obdelava odpadkov
Zanima me, kdaj se uporablja izraz toplotna obdelava in kdaj termična obdelava (npr. v zvezah toplotna obdelava kovin, toplotna oz. termična obdelava odpadkov ).  V Uredbi o sežiganju odpadkov (Ur.l. RS št. 68/08 in 41/09) je v 3. členu opredeljena obdelava odpadkov , ki je »vsak fizikalni, termični, kemični ali biološki postopek«, v nadaljevanju pa je definirana tudi sežigalnica, ki je »katerakoli nepremična ali premična naprava, namenjena toplotni obdelavi odpadkov«. Na okoljskem področju termin torej označuje tehnologijo obdelave odpadkov z visokimi temperaturami.
Terminološka
Tlačna poškodba
Zanima me termin s področja oskrbe ran. V angleščini se je nekaj časa uporabljal termin pressure ulcer , ki označuje poškodovani del kože ali spodaj ležečega tkiva, ki nastane zaradi dolgotrajnega stalnega pritiska na mesto na koži in posledično motenega pretoka krvi. V slovenščini se je uporabljal ustreznik razjeda zaradi pritiska. V angleščini je pred nekaj leti prišlo do menjave termina z bolj ustreznim, in sicer se je pojem začel označevati s terminom pressure injury. V slovenščini se je pojavil ustreznik poškodba zaradi pritiska pa tudi poškodba tkiva zaradi tlaka, poškodba kože zaradi tlaka. Kateri termin je v slovenščini najustreznejši?
Terminološka
Trivialna imena barvil
Za poimenovanje barvil se v slovenščini praviloma uporabljajo izrazi, ki se končujejo na obrazilo -ilo , npr. modrilo , rdečilo , črnilo , belilo . V strokovnih besedilih s področja (bio)kemije in (mikro)biologije pa pogosto srečamo izraze, ki so tvorjeni drugače. Tako na primer metilensko modrilo v stroki pogosto poimenujemo metilensko modro , za fenol rdeče pa ni najti nobenega alternativnega zapisa. Zanima me, ali je mogoče splošno pravilo uporabiti v vseh primerih barvil, tudi za primere, ki v slovenščino še niso prevedeni. Problem se pojavi predvsem pri barvilih, ki so npr. oranžna ali vijolična (teoretično tudi rožnata, rjava idr.). Pojavljajo se tudi barvila, ki so poimenovana po zemljepisnih enotah, npr. teksas rdeče (ang. Texas red ), kongo rdeče (ang. Congo red ) in nilsko rdeče (ang. Nile red ), ali po osebah, npr. angleški poimenovanji  Bismarck brown Y , Victoria blue R . Ali obstaja kako splošno pravilo za slovenjenje tudi teh dveh vrst poimenovanj barvil?
Terminološka
Trust
Med študijem dednopravnih institutov v Sloveniji in primerjavi z angloameriškimi sem naletela na angleški termin trust , ki je značilen za sistem common law . Problematičen je prevod tega termina v slovenščino. V ZDA je termin ustaljen, predstavlja pa institut, pri katerem je premoženje preneseno na določeno osebo, ki postane obligacijsko zavezana, da s premoženjem ravna na določen način, brez koristi in osebnega interesa, v korist tretje osebe, v korist katere je bil trust ustanovljen. Ustanovitelj da upravitelju določeno premoženje, ki ga mora ta upravljati v korist določenih oseb, koristnikov oz. določenega namena. Subjekti tega razmerja so ustanovitelj (ang. settlor ), upravitelj ( zaupnik ali fiduciar , ang. trustee ), tretja oseba ( koristnik ali beneficiar ). Za trust je tudi značilno, da ni pravna oseba, ampak predstavlja zgolj namensko premoženje, zaradi česar ga nekateri prevajajo kot sklad , kar ni ustrezno. Elemente trusta lahko v kontinentalnem pravu prepoznamo npr. v pravnem institutu, imenovanem Treuhandverh ältnis , ki ga poznajo v nemškem, avstrijskem, švicarskem in skandinavskem pravu (fiduciarno razmerje nemškega prava). Mnogi so mnenja, da je najbolje v prevodih uporabljati kar angleški termin trust brez slovenskih poskusov prevoda, saj se tako najbolje ohrani povezava na pojem iz sistema common law . Kakšen slovenski prevod pa bi vi predlagali?
Terminološka
Tviterščina
Zanima me, ali lahko tviterščino označimo kot samostojen jezik (kot je npr. slovenščina, angleščina, nemščina).
Terminološka
Učinek uničenja opazovalcev
Naleteli smo na težavo pri slovenjenju angleškega termina bystander killing effect , ki v farmakologiji označuje pojav nehotenega uničenja zdravih celic ali tkiv, ki se nahajajo v bližini celic ali tkiv, na katere je usmerjeno (tarčno) zdravilo, do česar lahko pride zaradi difuzije ali prehitre aktivacije zdravila. Učinek uničenja teh okoliških celic je pri zdravljenju lahko koristen ali škodljiv. Ker se za ta pojem uporablja tudi krajša oblika termina bystander effect , smo pomislili na poimenovanje učinek opazovalca , ki pa že označuje socialnopsihološko teorijo, ki predvideva, da se občutek odgovornosti za pomoč žrtvi v skupini neznancev porazdeli, zaradi česar je manj verjetno, da bo kdo zares pomagal.
Terminološka
Upodatkovanje
Pri prevodu publikacije, povezane z digitalno kompetentnostjo, smo naleteli na težavo pri izbiri ustreznika za angleški termin datafication . Termin označuje orodja, tehnologije in procese, ki omogočajo, da se dejavnosti, vedenja in procesi pretvarjajo v podatke z vrednostmi. Morebitna slovenska predloga sta bila upodatkovljanje in podatkovljanje . Vseeno se nagibamo k izbiri poimenovanja datafikacija , ker menimo, da je bolj razumljiv kot upodatkovljanje .
Terminološka
Upor
V učbenikih za fiziko vlada zmešnjava pri poimenovanju elektronskega predmeta, ki se v električnem krogu upira prehodu električnega toka in tako zagotavlja električno upornost. Različni avtorji uporabljajo dve poimenovanji, in sicer upor ter upornik . Samostojni delovni zvezek za osnovno šolo Fizika 9 (Mladinska knjiga) avtorjev Saše Žigon, Matjaža Pintariča in Andreje Jagodič uporablja poimenovanje upornik , Trojezični elektrotehniški slovar (Tehniška založba Slovenije) pa uporablja za angleški termin  resistor ustreznik  upor in ne upornik . V SSKJ2 razlaga 5. pomena pri iztočnici upor opisuje 'predmet, pri katerem se izkorišča predvsem njegova električna upornost', pri uporniku pa ni terminološkega opisa. Zanima me vaše mnenje.
Število zadetkov: 14911