Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Jezikovna
Beseda »brašnja« in njena zaznamovanost

Zanima me konotacija besede brašnja. Ali ima beseda morda rahlo zaničljiv oz. manjvrednostni pridih?

Hotela sem jo uporabiti v haikuju. In sicer takole:

Napoj zlatih nitk // z brašnjo povezanih src -- // iskriv levji ples.

Zelo dobrodošel je tudi vaš komentar haikuja v splošnem.

SSKJ²
čútje2 -a s (ȗ)
zastar. čustvo, občutek: odkrila mu je svoja čutja; domoljubno čutje; ne more se znebiti zoprnega čutja, da ni dobrodošel
SSKJ²
dobro... prvi del zloženk
nanašajoč se na dober: dobrodelen, dobrohoten, dobronameren, dobrosrčen; dobrodošel / dobrovoljec
SSKJ²
dobrodôšel -šla -o [dobrodošəu̯] prid. (ó)
1. čigar prihoda je kdo vesel: dobrodošel gost; vedno boš dobrodošel v naši hiši; kamor pride, je dobrodošel; opustila je obiske, ker je čutila, da ni več dobrodošla / kot pozdrav dobrodošli, kar vstopite
2. ki se da uporabiti, izkoristiti: vsak izgovor mu je dobrodošel; dobrodošla priložnost / nova izdaja pesmi je kar dobrodošla
Pravopis
dobrodôšel -šla -o [-u̯]; bolj ~ (ó) ~ gost; biti vedno ~; dobrodošel komu Vsak izgovor mu je ~
dobrodôšlost -i ž, pojm. (ó)
Celotno geslo Sinonimni
dobrodôšel -šla -o povdk.
GLEJ ŠE: koristiti
Celotno geslo Etimološki
dobrodóšel -šla prid.
Celotno geslo eSSKJ16
dobrodošel -šla -o (dobrudošal) pridevnik
komu čigar prihoda je kdo vesel; SODOBNA USTREZNICA: dobrodošel
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo Etimološki
dobrodōšlica – glej dobrodóšel
Celotno geslo Etimološki
dobrodošnica – glej dobrodóšel
Celotno geslo eSSKJ16
dobru došal
GLEJ: dobrodošel
Celotno geslo Sinonimni
dovtípnež -a m
ekspr. kdor svoje misli rad šaljivo, duhovito izražapojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. dovtipkar, nar. strelak
SSKJ²
gòst1 gôsta m, im. mn. gôstje tudi gôsti (ȍ ó)
1. kdor je kam povabljen in pogoščen: danes boste naš gost; dobiti, imeti goste; pričakovati, sprejemati goste; odličen, prijeten gost; on je pri njih stalen gost / publ. visoki gostje se bodo seznanili z nekaterimi gospodarskimi vprašanji; več dni je bil pri njih kot gost
// kdor pride kam na obisk: gostu je na hitro postregla s črno kavo; dobrodošel, nezaželen gost / on je reden gost naše knjižnice obiskovalec, izposojevalec; pren. revščina je bila pri njih stalen gost
● povabiti koga v goste na pogostitev, navadno ob kakem pomembnem dogodku; priti v goste na obisk; večkrat je pri njih v gostih v gosteh
2. kdor se začasno mudi, stanuje v gostinskem lokalu, hotelu, zdravilišču: gostje so bili večinoma lovci; v kavarni je bilo le nekaj gostov; gostilna je polna gostov / prehodni gostje; za naše stalne goste se bo pa že še našel prostor; zdraviliški gostje / publ. cenjene goste obveščamo, da smo odprli nov lokal
3. kdor javno nastopi izven kraja stalnega udejstvovanja: občinstvo je gosta toplo pozdravilo; naše moštvo je premagalo goste iz sosednjega mesta; kot gost je nastopila znana pevka / seje so se udeležili le kot gostje kot opazovalci, brez pravice glasovanja
Jezikovna
Izvor in raba besede »dobrodošli«

Zanima me, zakaj Slovenci uporabljamo besedo dobrodošlica, dobrodošli itd. za topel ali velik sprejem gosta? Ali je to arhaično slovensko ali srbohrvatizem? Ali so tudi kakšne druge besede (alternative) za to dejanje?

Celotno geslo eSSKJ
kartíranje kartíranja samostalnik srednjega spola [kartíranje]
    1. izdelovanje zemljevidov, kart določenega območja; SINONIMI: kartografiranje
      1.1. vnašanje, prikazovanje podatkov o določenem pojavu, pojavnosti na zemljevidu, karti; SINONIMI: kartografiranje
    2. iz biologije prepoznavanje, določanje položaja, funkcije česa v organizmu, njegovem delu, strukturi, zlasti gena v kromosomu; SINONIMI: iz biologije kartografija
ETIMOLOGIJA: ↑kartirati
SSKJ²
kjé prisl. (ẹ̄)
1. izraža vprašanje po kraju, na katerem se dejanje dogaja: kje imate žogo? kje stanuješ? kdaj in kje je to bilo? ekspr. kje neki tiči? elipt. to se je zgodilo na Gorjancih ali kje menda na Gorjancih / kje hodiš tako dolgo? kod; od kje si doma? od kod / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: gleda, kje so vrata; ne ve, kje naj začne; elipt. daleč, ne vem kje, se je oglasil krik
2. navadno v členkovni zvezi s še, že izraža veliko krajevno ali časovno oddaljenost: kje so časi, ko sem hodil na lov; kje je še novo leto; kje je že to za nami; kje bom že jutri ob tem času
3. navadno v členkovni zvezi z neki, pa izraža močno zanikanje, zavrnitev: kje ima pravico, da odloča sam; ali se res možiš? Oh, kje; da bi otrok ubogal, kje neki; mislite, da so počakali? Kje pa / ne grem v kino, kje pa imam čas; kje pa naj jaz to vem / pog. če se meni ni posrečilo, kje se bo tebi kako
4. izraža, da se dejanje dogaja na nedoločenem, poljubnem kraju: moral se je kje ustaviti; kje drugje bi to ne bilo mogoče; knjigo dobiš tam kje na polici; spet bo obležal kje v jarku / gledal je, da bi ga kje srečal; ekspr. če si kje dobrodošel, pri nas si; elipt. če kje, pri njem se dobi / morda si se v računu kje zmotil
● ekspr. samo za hrano gre pol plače, kje pa je še vse drugo veliko premalo se zasluži za vse potrebe; ekspr. ne ve, kje se ga glava drži zaradi preobilice dela, skrbi je popolnoma zmeden; pog. otroci se nimajo kje igrati nimajo prostora za igranje; ekspr. le kje imaš oči? ali nič ne vidiš, čutiš, da tako delaš, ravnaš; pog. kje sva že ostala? pri katerem delu, stavku besedila sva prenehala; o čem sva prej govorila; ekspr. kje vse sem že spraševal spraševal sem že v mnogih krajih; knjiž. kje je kaj kazalo (v knjigi); kje pa kje se oglaša kos tu pa tam; prim. bogve, kdove
Celotno geslo Frazemi
knjíga Frazemi s sestavino knjíga:
béla knjíga, bíti kot odpŕta knjíga, bráti kóga/kàj kot odpŕto knjígo, knjíga knjíg, knjíga s sêdmimi pečáti, módra knjíga, požírati knjíge, rumêna knjíga, zláta knjíga
Pravopis
kóder kóli tudi kóderkóli poudar. ozir. poljubn. prostor. prisl. zaim. zv. poti ali razmeščenosti (ọ̑ ọ̑) ~ ~ je divjal tornado, povsod so bile ruševine; Od ~ ~ že prihajaš, si dobrodošel; Do ~ ~ boš lahko pomagal, bo v pomoč; Hodil bi ~ ~, samo da bi dosegel cilj
Celotno geslo eSSKJ
kôzel kôzla samostalnik moškega spola [kôzəu̯ kôzla]
    1. odrasel samec koze
    2. odrasel samec manjšega parkljarja z zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v gorah
    3. slabšalno kdor je neresen, neumen, nepremišljen ali se mu to pripisuje
    4. sprednji, dvignjeni sedež na vozu, zlasti kočiji
    5. neformalno član (samostanskega) reda, ki ni duhovnik
FRAZEOLOGIJA: grešni kozel, star kozel, ustreliti kozla
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kozьlъ, star. bolg. kozél, rus. kozël, češ. kozel < pslov. *kozьlъ iz ↑koza
SSKJ²
kratkočásnost -i ž (á)
lastnost, značilnost kratkočasnega: kratkočasnost zgodbe / zaradi svoje kratkočasnosti je bil povsod dobrodošel
Število zadetkov: 38