Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Etimološki
benȋgen -gna prid.
SSKJ²
Božíček -čka m (ȋ)
po izvoru mitološka oseba iz severnih krajev, upodobljena navadno kot dobrodušen, krepek starec z dolgo belo brado v (zlasti) rdeči obleki, ki okoli božiča obdaruje otroke: kmalu bo prišel Božiček; Božiček ji je prinesel jopico
búldog búldoga samostalnik moškega spola [búldok búldoga]
    1. kratkodlak pes z zelo krepkim telesom, večjo glavo in ploskim gobcem
      1.1. tak srednje velik pes rdečkasto rjave, bele barve ali bele barve z rdečkasto rjavimi lisami, s kratkimi nogami, manjšimi uhlji, kožnimi gubami na glavi in daljšo spodnjo čeljustjo; SINONIMI: angleški buldog
    2. slabšalno kdor je agresiven, neprijeten ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE: ameriški buldog, angleški buldog, francoski buldog
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. bulldog, iz bull ‛bik’ + dog ‛pes’, ker so to pasmo psov vzgojili za bikoborbe - več ...
SSKJ²
čŕnko -a m (ȓ)
1. ljubk. črn konj: dirjaj, črnko
2. ekspr. človek črne rase; črnec: dobrodušen črnko s sivimi lasmi
Celotno geslo Sinonimni
debelorítnik -a m
vulg. kdor ima debelo, veliko zadnjicopojmovnik
SINONIMI:
SSKJ²
debelúšnež -a m (ȗ)
ekspr. debel človek: dobrodušen debelušnež
SSKJ²
dédek -dka m (ẹ̑ljubk.
1. stari oče, ded: dedek se igra z otroki; dedek in babica
2. star moški, starec: živel je dedek, ki ni imel več ne žene ne otrok / dedek Mraz po izvoru mitološka oseba, upodobljena navadno kot dobrodušen starec z dolgo sivo, belo brado, oblečen v kožuh in s kučmo na glavi, ki ob novem letu otrokom prinaša darila
SSKJ²
dobríčina1 -e m (ȋ)
ekspr. dobrodušen, dobrosrčen človek: stari dobričina se je temu zelo čudil; delal je vtis nekoliko zmedenega dobričine
SSKJ²
dobríčina2 -e ž (ȋ)
ekspr. dobrodušen, dobrosrčen človek: naš učitelj je prava dobričina; poznam ga, stara dobričina je; odličen tovariš je in velika dobričina
Pravopis
dobríčina1 -e m, člov. (ȋ) poud. |dobrodušen, dobrosrčen človek|: stari ~; Bil je velik ~
Pravopis
dobríčina2 -e ž, člov. (ȋ) poud. |dobrodušen, dobrosrčen človek|: Stara ~ se je vsemu čudil(a)
SSKJ²
dobríčnež -a m (ȋ)
zastar. dobrodušen, dobrosrčen človek: mož je velik dobričnež
Pravopis
dobríčnež -a m z -em člov. (ȋ) poud., redk. |dobrodušen, dobrosrčen človek|
dobríčnica -e ž, člov. (ȋ) poud., redk.
dobríčnežev -a -o (ȋ) poud., redk.
dobríčničin -a -o (ȋ) poud., redk.
SSKJ²
dobríčnik -a m (ȋ)
zastar. dobrodušen, dobrosrčen človek: to je velik dobričnik; kako se je razvnel, stari dobričnik
Pravopis
dobro.. prvi del podr. zlož. dobrobít; dobrodélen, dobrodúšen, dobrosŕčen
SSKJ²
dobrodúšen -šna -o prid.(ū ȗ)
ki je mirne, nerazburljive, prijazne narave: dobrodušen človek / govorila je z dobrodušnim nasmehom; dobrodušen obraz / dobrodušna šala
    dobrodúšno prisl.:
    dobrodušno spregovoriti; dobrodušno vesel značaj
Pravopis
dobrodúšen -šna -o; -ejši -a -e (ú ȗ ú; ȗ; ú; ȗ) ~ človek
dobrodúšnost -i ž, pojm. (ú; ȗ)
Celotno geslo Sinonimni
dobrodúšen -šna -o prid.
ki je mirne, nerazburljive, prijazne narave; ki izraža, kaže tako naravo
SINONIMI:
zastar. blagodušen
Pleteršnik
dobrodúšən, -šna, adj. gutmüthig, gemüthlich, Jan., Cig. (T.).
SSKJ²
dobrodúšnež -a m (ȗ)
ekspr. dobrodušen človek: šaljivec je in velik dobrodušnež; samozadovoljen dobrodušnež
Število zadetkov: 39