Zadetki iskanja
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov
Celotno geslo
Pregovori
Celotno geslo
Pregovori
Slovenski etimološki slovar³
Celotno geslo
Etimološki
dọ́ber dóbra prid.
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Etimološki
evharistȋja -e ž
Celotno geslo
Etimološki
karȋzma -e ž
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
bráti,* bérem, vb. impf. 1) sammeln, pflückend sammeln; b. jagode, fižol, hmelj; čebele berejo; Weinlese halten: kedaj boste začeli brati? jvzhŠt.; dari b., betteln, b. za pogorelce, auf den Brand betteln, Cig.; b. v sklad, Beiträge sammeln, Cig.; — 2) lesen (= čitati); komu postave b., jemandem ein Capitel lesen, Cig.; b. komu v očeh, es jemandem an den Augen abmerken, Cig.; na licu se mu dobrota bere, in seinem Antlitz spricht sich Güte aus, Cig.; b. na kaj: tisti ljudje, ki na pismo bero, več vedo, Jurč.; prim. nem. lesen; — 3) nehmen: koliko berete za mašo? Ljutomer-Vest.; žganci bero mnogo masla, Senožeče-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
dobrọ̑ta, f. 1) die Güte, die gute Qualität, die Trefflichkeit; mlečna d., Nov.; imeti to posebno dobroto, diesen Vorzug haben, Cig.; srednje dobrote, ziemlich gut, Cig.; — 2) die Herzensgüte: sama d. ga je, er ist die Güte selbst; z dobroto pri njem nič ne opraviš, mit Güte richtet man bei ihm nichts aus; dobrota je sirota, t. j. kdor je drugim predober, njemu se dostikrat samemu slabo godi, Npreg.; — za dobroto, als Provision, Dol.; — 3) etwas Gutes: = das Wohl, V.-Cig.; — das Glück: ali misliš, da je to taka dobrota, biti za župana? jvzhŠt.; das Gut, Kast.; dobrot vam bodi! Met.; vse dobrote komu moliti, jemandem alles Gute wünschen, Krelj; posvetne dobrote, die Erdengüter, C.; imeti vse zemeljske dobrote, LjZv.; der Vortheil, Cig.; obče bolnice uživajo to dobroto, da ... Levst. (Nauk); tudi to ima svojo dobroto, auch dies hat sein Gutes, Levst. (Beč.); — die Wohlthat; dobrote, ki smo jih od Boga prejeli; marsikako dobroto mi je storil (izkazal), er hat mir so manche Wohlthat erwiesen; živeti na dobroti, von den Wohlthaten anderer leben, Levst. (Zb. sp.); — eine gute Sache: na mizo natovoriti vsakovrstnih dobrot, LjZv.
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
negódən, -dna, adj. 1) unreif; negodni mladiči; — n. porod, die Frühgeburt, Cig.; — negodna smrt, ein früher Tod, C.; — unpassend: negodna dobrota, Slom.; negodno ljubiti otroka, Slom.; — 2) missfällig: garstig, unsauber, Z.; = nesnažen, Podkrnci-Erj. (Torb.); abscheulich, Cig.; — 3) missrathen, schlecht: nevarna družba negodnega Kurenta, LjZv.; — träge, schläfrig: negodnež negodni! Gor.; — lästig, Gor., Dol.; (govori se tudi: naguden, t. j. negọ̑den).
Pleteršnik
Pleteršnik
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
blóditi tudi blóuditi -im nedov.
1. biti v zmoti: i jaſz blodim SM 1747, 67; blôdim AIN 1876, 65; bloudite, neznajoucsi piſzma KŠ 1771, 141; Ne bloudte KŠ 1771, 500; vſteroj eſcse zdaj bloudi KŠ 1771, 667; Blôdijo, ki tebé nepoznajo KAJ 1848, 10; je szpoznao, kak je blôdo KAJ 1870, 126
2. zmedeno govoriti: bloudi kaksté lejpi KOJ 1845, 141
3. spravljati v zmedenost: Csi naſz dobrota blôdi BRM 1823, 34
blodéči -a -e
1. blodeč, tavajoč: szem jasz blodécsi KAJ 1848, 127; blodécsa ovcsicza KM 1783, 165; blodécsa szvekloscsa AI 1875, kaz. br. 7; tve blodécſe ovcsicze SM 1747, 67; ovczo nyegovo blodécso KŠ 1754, 66; liki blodécse ovczé KŠ 1754, 708
2. ki je v zmoti: nad neznajoucsimi blodécsimi KŠ 1771, 678
blódjeni -a -o zmeden: Vnogi blodjeni bodo AI 1875, br. 2, 3
1. biti v zmoti: i jaſz blodim SM 1747, 67; blôdim AIN 1876, 65; bloudite, neznajoucsi piſzma KŠ 1771, 141; Ne bloudte KŠ 1771, 500; vſteroj eſcse zdaj bloudi KŠ 1771, 667; Blôdijo, ki tebé nepoznajo KAJ 1848, 10; je szpoznao, kak je blôdo KAJ 1870, 126
2. zmedeno govoriti: bloudi kaksté lejpi KOJ 1845, 141
3. spravljati v zmedenost: Csi naſz dobrota blôdi BRM 1823, 34
blodéči -a -e
1. blodeč, tavajoč: szem jasz blodécsi KAJ 1848, 127; blodécsa ovcsicza KM 1783, 165; blodécsa szvekloscsa AI 1875, kaz. br. 7; tve blodécſe ovcsicze SM 1747, 67; ovczo nyegovo blodécso KŠ 1754, 66; liki blodécse ovczé KŠ 1754, 708
2. ki je v zmoti: nad neznajoucsimi blodécsimi KŠ 1771, 678
blódjeni -a -o zmeden: Vnogi blodjeni bodo AI 1875, br. 2, 3
Prekmurski
dòber -bra -o prid.
1. dober: dober mir TF 1715, 29; Tvoi dobri Angel ABC 1725, A5b; arie on dober ABC 1725, A6a; O Dobri, vſzamogocſi Bog SM 1747, 61; Bosja dobra vola TF 1715, 28; ſzvoje dobre ocſinſzke volje TF 1715, 21; zdobre voule KŠ 1754, 230; vu táksoi dobroi ſztalnoſzti SM 1747, 5; vu vſzákom dobrom cſinényem SM 1747, 49; mati dobri dejl KŠ 1754, 82; vſze dobro je SM 1747, 75
2. v zvezi dobro djanje dobrota: vu tvojega ſz. Sziná znami dobrom djányi nikaj ne dvojimo KŠ 1771, 843
dòbri -a -o sam. dobri:vſze dobro iſcse SM 1747, 75; gotov vſzáksemi dobro csiniti KŠ 1771, 444; ſteri louna to dobro, ino kaſtiga to hüdo KMK 1780, 5; Vzemi za dobro TF 1715, 9; po dobrom ga ſzpominali TF 1715, 16; vu vſzem dobrom prav vjedina SIZ 1807, 7; zeſzem dobrim blagoſzlovis SM 1747, 85; Düſſevna i Telovna dobra proſzimo TF 1715, 25; od koteroga vſza dobra csüli bomo SM 1747, 84; telovna dobra od Bogá proſzimo KŠ 1754, 152; vküp ſzprávim dobra moja KŠ 1771, 212; morete dobra gucsati KŠ 1771, 40; ki ſzo dobra csinili KM 1783, 16; Nikai dobroga TF 1715, 37; tou dobro gráta SM 1747, 25; vu meni nikai dobra nei SM 1747, 67; szami nikaj dobra neznajoucsi szpecsati KOJ 1833, V; vſze dobro dáva TF 1715, 21
1. dober: dober mir TF 1715, 29; Tvoi dobri Angel ABC 1725, A5b; arie on dober ABC 1725, A6a; O Dobri, vſzamogocſi Bog SM 1747, 61; Bosja dobra vola TF 1715, 28; ſzvoje dobre ocſinſzke volje TF 1715, 21; zdobre voule KŠ 1754, 230; vu táksoi dobroi ſztalnoſzti SM 1747, 5; vu vſzákom dobrom cſinényem SM 1747, 49; mati dobri dejl KŠ 1754, 82; vſze dobro je SM 1747, 75
2. v zvezi dobro djanje dobrota: vu tvojega ſz. Sziná znami dobrom djányi nikaj ne dvojimo KŠ 1771, 843
dòbri -a -o sam. dobri:vſze dobro iſcse SM 1747, 75; gotov vſzáksemi dobro csiniti KŠ 1771, 444; ſteri louna to dobro, ino kaſtiga to hüdo KMK 1780, 5; Vzemi za dobro TF 1715, 9; po dobrom ga ſzpominali TF 1715, 16; vu vſzem dobrom prav vjedina SIZ 1807, 7; zeſzem dobrim blagoſzlovis SM 1747, 85; Düſſevna i Telovna dobra proſzimo TF 1715, 25; od koteroga vſza dobra csüli bomo SM 1747, 84; telovna dobra od Bogá proſzimo KŠ 1754, 152; vküp ſzprávim dobra moja KŠ 1771, 212; morete dobra gucsati KŠ 1771, 40; ki ſzo dobra csinili KM 1783, 16; Nikai dobroga TF 1715, 37; tou dobro gráta SM 1747, 25; vu meni nikai dobra nei SM 1747, 67; szami nikaj dobra neznajoucsi szpecsati KOJ 1833, V; vſze dobro dáva TF 1715, 21
Prekmurski
dobróuta tudi dobróta -e ž dobrota: Dobrouta ino miloscha ABC 1725, A8b; dobrouta dáva KŠ 1754, 184; Bo'za dobrouta na pokouro pela KŠ 1771, 450; ſze je dobrouta Bo'za vö ſzkázala SIZ 1807, 8; tvoja dobrôta BJ 1886, 7; velike dobroute TF 1715, 46; ino dobrote ABC 1725, A5b; miloſcſe, ino dobroute SM 1747, 47; po vno'zinoszti dobrôte TA 1848, 5; vretina vsze dobrôte KAJ 1848, 1; ne pozabi niedne dobrote AI 1878, 8; stvoje dobrôte BJ 1886, 8; vu vſzoj dobrouti KŠ 1771, 584; Z-touv dobroutov KOJ 1848, 10; priſeſztni dobrout viſesnyi pop KP 1771, 685; drügih dobrout KMK 1780, 110; Dobrôt sze vcsákajo BRM 1823, 6; punoszt dobrôt KAJ 1848, 9; On ſzam dobrôte tála BRM 1823, 6; vſivany vſzemi dobroutami SM 1747, 18
Prekmurski
nèžmáhen -hna -o prid. neokusen, neprijeten: Kak ne'zmáhna bi pa bila 'Zitka mojega radoſzt BRM 1823, 396; Ali ne'zmâhna bi bila Vsza dobrota KAJ 1848, 290
Prekmurski
povséd tudi povsédi tudi povsédig tudi povsédik prisl. povsod: Boug je povſzéd KMK 1780, Bb; Naj ſze imé tvoje povſzéd poſzvéti KM 1783, 25; Tvo veliko miloſzt povſzéd nazviſcsávam BKM 1789, 311; Ali trdi bedák povſzéd je zavr'sen KM 1790, 36; bolvancsarov tiváriſtva ſze je povſzéd ogibao KM 1796, 70; Indri pa poprejk povszéd z-málimi literami 'sivémo KOJ 1833, 11; Bár csine szvétoszti tvoje 'se povszéd szpominajo KOJ 1845, 125; Páli zdaj je povszéd gladko vsze pokoncsano KOJ 1848, 4; Nyegva dobrota i vernoszt Me povszéd naszledüje KAJ 1848, 51; Práznijo sze rocske, povszéd je veszeljé KAJ 1870, 118; Na zemli povszéd jeszte voda KAJ 1870, 106; Naj tak szija povszéd szunce AIP 1876, br. 1, 1; Zemla je nej povséd rávna BJ 1886, 34; Máčko nájdemo povsédi AI 1878, 8; i povſzédig je nazoucsi KŠ 1754, 150; Ali i tou povſzédig trouſt oznanüje KŠ 1771, 763; nyegovo preſzvéto Imé ſze povſzédig imenüje KM 1783, 27; i obcſinszko Vöro ſzo povszédig glászili KM 1783, 53; Potom povſzédig on hodi BKM 1789, 55; Tvojo ocsinſzko ſzkrb povſzédig ſzpoznávam BRM 1823, 126; Szkoro me je povſzédik ſzrám SIZ 1807, 60
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 87
Dostopnost