Zadetki iskanja
Celotno geslo
Pregovori
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
dobrọ̑ta, f. 1) die Güte, die gute Qualität, die Trefflichkeit; mlečna d., Nov.; imeti to posebno dobroto, diesen Vorzug haben, Cig.; srednje dobrote, ziemlich gut, Cig.; — 2) die Herzensgüte: sama d. ga je, er ist die Güte selbst; z dobroto pri njem nič ne opraviš, mit Güte richtet man bei ihm nichts aus; dobrota je sirota, t. j. kdor je drugim predober, njemu se dostikrat samemu slabo godi, Npreg.; — za dobroto, als Provision, Dol.; — 3) etwas Gutes: = das Wohl, V.-Cig.; — das Glück: ali misliš, da je to taka dobrota, biti za župana? jvzhŠt.; das Gut, Kast.; dobrot vam bodi! Met.; vse dobrote komu moliti, jemandem alles Gute wünschen, Krelj; posvetne dobrote, die Erdengüter, C.; imeti vse zemeljske dobrote, LjZv.; der Vortheil, Cig.; obče bolnice uživajo to dobroto, da ... Levst. (Nauk); tudi to ima svojo dobroto, auch dies hat sein Gutes, Levst. (Beč.); — die Wohlthat; dobrote, ki smo jih od Boga prejeli; marsikako dobroto mi je storil (izkazal), er hat mir so manche Wohlthat erwiesen; živeti na dobroti, von den Wohlthaten anderer leben, Levst. (Zb. sp.); — eine gute Sache: na mizo natovoriti vsakovrstnih dobrot, LjZv.
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
dobrota samostalnik ženskega spola
Vorenc
dobrota ž, F8, antipelargia, dobrúte varnenîe; benignitas, ṡvéſtúſt, dobrutlivoſt, priaṡnivoſt, dobruta; bonitas, dobruta, brumnoſt; dulia, je tá zháſt, katera eni ſtvari ſliſhi, tolikain, kolikain je ona Boṡhye dobrute deléshna; favor, gnada, priaṡen, voſhlivoſt, dobruta, lubau; hostimentum, pruti povernenîe ene dobrute; lenitudo, krotkúſt, dobruta, lahkúſt, mehkota; probitas, brumnoſt, dobruta
Svetokriški
dobrota -e ž dobrota: dobruta im. ed. pak Boshja je veliku vekshi kakor Davidava ǀ vſe letu kar imash od njega dobrute rod. ed. ſi ti prejel ǀ nijh dobruti daj. ed. ſe je zhudil ǀ Esau nej hotal dobruto tož. ed. Iacobavo Sposnati ǀ vſe nyh vpajne imaio v'dobruto tož. ed. Boshjo poſtavit ǀ ſi dolshan s'tvojo sheno v'spodobni dobruti mest. ed. shiveti ǀ Mij pak ſe imamo zhuditi nad dobruto or. ed. Naſhiga Odrèshenika ǀ krajl s'ſuſebno dobruto or. ed. ym je bil dal hishe, inu nyve ǀ s' ſvojo Boshjo modruſtio, mogozhnoſtio, dubruto or. ed. ǀ ſe nepusti omezheti nikar s'dobruto or. ed., nikar s'shtrajfingo ǀ veliku dobrudt rod. mn. od G. Boga je bil prejel ǀ vſelej ſo bily perprauleni gnade, inu dobrute tož. mn. ſvoijmu folku deliti ǀ leta v' ſebi imà vſe dobrute tož. mn., vſe zhednoſti, inu saſtopnoſti potrebne eni Apptishizi
Celotno geslo
Megiser
dobrota -e samostalnik ženskega spola
Besedje16
dobrota sam. ž ♦ P: 42 (TC 1550, TA 1550, TC 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Celotno geslo
eSSKJ16
dobrota -e (dobruta, dobrota) samostalnik ženskega spola
1. pozitivne lastnosti človeka, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
1.1 izkazovanje teh lastnosti v prid, podporo drugim; SODOBNA USTREZNICA: dobrotljivost
2. navadno v zvezah z božji, Jezusov sočuten, prizanesljiv odnos Boga do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
3. s širokim pomenskim obsegom kar je zaželeno, pozitivno v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
4. navadno mn. dejanje, delovanje Boga v prid, podporo človeku; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
4.1 kar je ugodna, pozitivna posledica tega delovanja; SODOBNA USTREZNICA: korist, prid
5. navadno s prilastkom kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih materialnih in duhovnih potreb; SODOBNA USTREZNICA: dobrina
6. v krščanstvu, v zvezi večna dobrota osvoboditev človeka (ob Jezusovem posredovanju) od greha, smrti in trpljenja ter obnova edinosti z Bogom; SODOBNA USTREZNICA: večna sreča, odrešenje
FREKVENCA: približno 1700 pojavitev v 43 delih
Črnovrški
Zadrečki
Celotno geslo
Kostelski
Celotno geslo
eSSKJ16
dobrotljiv2 -a -o (dobrutliv, dobrotliv, dobritliv) pridevnik
1. ki rad naredi komu kaj dobrega; SODOBNA USTREZNICA: dobrotljiv
1.1 ki rad daje komu kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: radodaren, darežljiv
2. ki ima naklonjen čustveni odnos do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dobrohoten
FREKVENCA: 211 pojavitev v 27 delih
Celotno geslo
eSSKJ16
dobrotljivo (dobrutlivu, dobrotlivu, dobrotlivo) prislov
1. izraža pripravljenost za opravljanje dobrih dejanj; SODOBNA USTREZNICA: dobrotljivo
1.1 izraža pripravljenost za darovanje, dajanje česa komu v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darežljivo
2. izraža naklonjen čustveni odnos do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dobrohotno
FREKVENCA: 26 pojavitev v 10 delih
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
Prekmurski
dobróuta tudi dobróta -e ž dobrota: Dobrouta ino miloscha ABC 1725, A8b; dobrouta dáva KŠ 1754, 184; Bo'za dobrouta na pokouro pela KŠ 1771, 450; ſze je dobrouta Bo'za vö ſzkázala SIZ 1807, 8; tvoja dobrôta BJ 1886, 7; velike dobroute TF 1715, 46; ino dobrote ABC 1725, A5b; miloſcſe, ino dobroute SM 1747, 47; po vno'zinoszti dobrôte TA 1848, 5; vretina vsze dobrôte KAJ 1848, 1; ne pozabi niedne dobrote AI 1878, 8; stvoje dobrôte BJ 1886, 8; vu vſzoj dobrouti KŠ 1771, 584; Z-touv dobroutov KOJ 1848, 10; priſeſztni dobrout viſesnyi pop KP 1771, 685; drügih dobrout KMK 1780, 110; Dobrôt sze vcsákajo BRM 1823, 6; punoszt dobrôt KAJ 1848, 9; On ſzam dobrôte tála BRM 1823, 6; vſivany vſzemi dobroutami SM 1747, 18
Vorenc
Celotno geslo
eSSKJ16
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 87
Dostopnost