Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
dôlg1 -á [dou̯g-] m, tož. mn. stil. dolgé (ȏ)
1. kar mora kdo vrniti, poravnati, zlasti v denarju: dolg se je iz leta v leto večal; črtali so mu dolg; plačati, poravnati, terjati, vrniti dolg; posestvo je brez dolga; državni dolg; javni dolg stanje obveznosti države do preostalega dela narodnega gospodarstva in do tujine; notranji dolg stanje obveznosti do pravnih ali fizičnih oseb iste države; vojni dolg / imeti dolg; ekspr.: izkopati se iz dolgov; lesti, zabresti v dolgove
// kar mora kdo povrniti, storiti, zaradi določenih moralnih norm: vaša dobrota mi nalaga vedno nove dolgove; oživljanje starih del je njen moralni dolg; dolg do domovine
2. star. krivda, greh: smrt je zbrisala vse zmote in dolgove življenja
● dela dolgove ne plačuje denarnih obveznosti; si izposoja; vzeti kaj na dolg ne plačati takoj; sem na dolgu z odgovorom nisem še odgovoril, odpisal; s stanarino bom ostal še na dolgu je ne bom še poravnal; ekspr. do vratu tiči v dolgovih zelo je zadolžen; preg. obljuba dela dolg kar se obljubi, se mora tudi izpolniti
♦ ekon., fin. dolg je dospel v plačilo; pravn. častni dolg katerega poravnava je le častna, ne pa pravna dolžnost; neizterljivi dolg; rel., v očenašu odpusti nam naše dolge
Celotno geslo Etimološki
evharistȋja -e ž
Pleteršnik
gorkọ̑ta, f. 1) die Wärme; gorkota ubogih dobrota; — 2) = gorečnost, der Eifer, die Hitze, C.
Celotno geslo eSSKJ
hudobíja hudobíje samostalnik ženskega spola [hudobíja]
    1. lastnost, stanje človeka, da komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo; SINONIMI: hudoba, hudoben, hudobnost
      1.1. dejanje, ki kaže, izraža tako lastnost, stanje
ETIMOLOGIJA: ↑hudoba
Jezikovna
Kako razumeti besedo »bit«? (Zmelkoow)

Zanima me kako je mišljena beseda bit/Bit pri pesmi z naslovom Bit izvajalca Zmelkoow. Nekje je napisana beseda z veliko nekje pa z malo začetnico. Očitno pa je, da celo pesem govori o isti stvari in jo nagovarja.

Celotno geslo eSSKJ
karízma karízme samostalnik ženskega spola [karízma]
    1. sposobnost za zavzeto delovanje in prepričevanje, spodbujanje, vodenje drugih
    2. od Boga dan poseben dar, milost, zlasti za posvečeno življenje, oznanjevanje evangelija v krščanstvu
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Charisma in poznolat. charisma ‛(božje) darilo’ iz gr. khárisma ‛(božje) darilo, milost, dobrota’, iz kharídzomai ‛podarim, darujem’ - več ...
Celotno geslo Etimološki
karȋzma -e ž
Celotno geslo eSSKJ
kméčki kméčka kméčko pridevnik [kméčki]
    2. ki je v zvezi s podeželskimi običaji ali njihovim prikazom
    5. ki je tradicionalno zasnovan in vsebuje lokalno pridelane sestavine
STALNE ZVEZE: kmečka lastovka, kmečka pokojnina, kmečki turizem
FRAZEOLOGIJA: obnašati se kot kmečka nevesta, zdrava kmečka pamet
ETIMOLOGIJA: ↑kmet
Celotno geslo Frazemi
krùh Frazemi s sestavino krùh:
bíti krúha láčen, bíti ob krúhu in vôdi, bíti [od] krúha pijàn, bíti žé pri krúhu, dóber kàkor béli krùh, dóber kàkor krùh, dóber kot krùh, íti s trebúhom za krúhom, iz té móke ne bo krúha, ob krúhu in vôdi, odíti s trebúhom za krúhom, postíti (se) ob krúhu in vôdi, potrében kot krùh, potrebováti kóga/kàj kot krùh, potrebováti kóga/kàj kot krùh in vôdo, preobjésti se [bélega] krúha, rézati kruh kómu, skórja krúha, slúžiti svój krùh, živéti ob krúhu in vôdi, življênje ob krúhu in vôdi
SSKJ²
lážen -žna -o prid. (á)
1. ki vsebuje laž, neresnico: lažna trditev; širiti lažne vesti
2. ki le po videzu, na zunaj ustreza določenim normam, zahtevam: njegov humanizem je lažen; to je lažna dobrota; njegova lažna morala; lažno prijateljstvo
// ki v resnici ni tak, kot se kaže: lažni demokrat; lažni prijatelji; lažni zdravnik
// ki je po videzu, na zunaj tak kot pravi: lažni vojaški objekti / predložiti lažne dokumente / lažna žalost / predstaviti se z lažnim imenom / star. lažni denar ponarejen
♦ arhit. lažno okno okno, ki je narejeno le zaradi zunanje podobe stavbe in ne služi svojemu namenu; niša v fasadi, ki ponazoruje okno; jezikosl. lažni prijatelj beseda ali besedna zveza, ki ima v drugem jeziku enako ali podobno izrazno podobo, a drugačen pomen
    lážno prisl.:
    lažno prikazati razmere; lažno napredne ideje
Celotno geslo Frazemi
mána Frazemi s sestavino mána:
kot mána z nebá, kot nebéška mána, nebéška mána, pásti kot mána z nebá
Celotno geslo Frazemi
méd Frazemi s sestavino méd:
íti na kóga/kàj kot múhe na méd, íti [v denár, v prodájo] kot méd, íti [v denár, v promet] za méd, lépiti se na kóga/kàj kot múhe na méd, méd in mléko, méd in mléko se cedí(ta) kjé [kómu], méd in mléko têče(ta) kjé [kómu], na jezíku méd, v sŕcu léd, prodájati kàj kot méd, prodájati kàj za méd, prodáti kàj za méd, sekíra je pádla kómu v méd, sládek kot méd, z médom je namázano kómu
SSKJ²
milostljívost -i ž (í)
star. lastnost milostljivega človeka: njegova dobrota in milostljivost / ekspr. sit sem že tvoje milostljivosti
Pleteršnik
nedokónčən, -čna, adj. unendlich: nedokončna dobrota, visokost, Guts. (Res.).
Pleteršnik
nedospẹ́vən, -vna, adj. unerreichbar: nedospevna dobrota, Cv.
Pleteršnik
negódən, -dna, adj. 1) unreif; negodni mladiči; — n. porod, die Frühgeburt, Cig.; — negodna smrt, ein früher Tod, C.; — unpassend: negodna dobrota, Slom.; negodno ljubiti otroka, Slom.; — 2) missfällig: garstig, unsauber, Z.; = nesnažen, Podkrnci-Erj. (Torb.); abscheulich, Cig.; — 3) missrathen, schlecht: nevarna družba negodnega Kurenta, LjZv.; — träge, schläfrig: negodnež negodni! Gor.; — lästig, Gor., Dol.; (govori se tudi: naguden, t. j. negọ̑den).
SSKJ²
neizméren2 -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ekspr.
1. nenavadno velik, velikanski: tam se razprostira neizmerna ravnina; neizmerno morje leži pred njim / zbrala se je neizmerna množica
2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: neizmerna dobrota, ljubezen; neizmerno trpljenje; obšlo ga je neizmerno veselje
    neizmérno prisl.:
    neizmerno ljubiti koga; neizmerno lep razgled; tam je neizmerno prostora
SSKJ²
nèprísten -tna -o prid.(ȅ-í ȅ-ī)
ki ni pristen: nepristno vino / nepristni dokumenti, spisi; nepristen denar ponarejen / nepristna dobrota; njena žalost je nepristna; nepristno veselje
    nèprístno prisl.:
    nepristno doživljati
SSKJ²
nèzavédnost -i ž (ȅ-ẹ́)
1. lastnost nezavednega človeka: narodna, politična nezavednost / njena dobrota je bila zaradi nezavednosti še bolj privlačna / knjiž. v svoji nezavednosti mu je zaupal naivnosti
2. zastar. nezavest: zdramiti se iz nezavednosti; bolnik je še vedno v nezavednosti
SSKJ²
nèzavésten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̄)
1. ki je v nezavesti: nezavesten bolnik / zgrudil se je nezavesten
2. ki ni zavesten, ni hoten: nezavestni gibi; to je naredil iz nezavestne malomarnosti; nezavestno dejanje
// knjiž. ki se ga kdo ne zaveda; nezaveden: njena nezavestna dobrota jih je ganila; nezavestno sovraštvo / nezavesten strah
3. knjiž. podzavesten: nezavestne zaznave časa; nezavestna duševna dogajanja
    nèzavéstno prisl.:
    tega se je naučil nezavestno, mimogrede; nezavestno jo je spremljal z očmi; sam.: močiti nezavestnega z mrzlo vodo
Število zadetkov: 87