Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Hipolit
dobravoljno prislov

PRIMERJAJ: dobrovoljen

SSKJ²
dobrovóljen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄)
1. ki je (navadno) dobre volje: gostilničar je vesel dobrovoljnih gostov; dobrovoljen otrok / dobrovoljen izraz
// dobrohoten, dobrosrčen: dobrovoljni možiček jih je posvaril / dobrovoljen nasmeh; dal mu je dobrovoljen nasvet
2. star. prostovoljen: dobrovoljen vojak
    dobrovóljno prisl.:
    možakar si dobrovoljno mane roke; dobrovoljno odpuščati
Celotno geslo eSSKJ16
dobrovoljen -ljna -o (dobrovolen*, dobrovoljan, dobrovoln) pridevnik
1. ki temelji na svobodni volji, odločitvi; SODOBNA USTREZNICA: prostovoljen
2. navadno v povedkovni rabi ki ima voljo, pripravljenost za kaj; SODOBNA USTREZNICA: volján
FREKVENCA: 21 pojavitev v 4 delih
Pravopis
dobrovóljno nač. prisl. -ej(š)e (ọ́; ọ́) ~ si meti roke; ~ odpuščati dobrohotno
Celotno geslo Sinonimni
dobrovóljno prisl.
Vorenc
dobrovoljno prisl.F4, benevolèdobrovolnu, dobrutlivu; perlibentercilú s'dobro volo, dobrovolnu; sua spontèod ſam ſebe, s'dobro volo, rad, dobrovolnu; ultròzhes, naprei, preṡ terjanîa, ſam od ſebe, s'dobro volo, dobrovolnu
Celotno geslo Megiser
dobrovoljno prislov
Besedje16
dobrovoljno prisl. ♦ P: 3 (JPo 1578, DB 1584, MD 1592); (dobro voljno) prisl. ♦ P: 2 (TtPre 1588, MTh 1603)
Celotno geslo eSSKJ16
dobrovoljno (dobrovolnu, dobrovolno) prislov
takó, da temelji na svobodni volji, odločitvi; SODOBNA USTREZNICA: prostovoljno
FREKVENCA: 17 pojavitev v 5 delih
Prekmurski
dobrovòlno prisl.
1. dobrovoljno: nevoule dobro volno pretrpeti KŠ 1754, 244; ka bi dobro volno ſzpunili KMK 1780, 28; ſtera ſzi meni dobro-volno darüvao KM 1783, 188; Sztrpi Szmrt on dobrovolno BKM 1789, 328
2. dobrohotno, naklonjeno: Grammatiko dobrovolno primi KOJ 1833, VI; Primi té áldov dobrovolno KAJ 1848
SSKJ²
zarežáti -ím dov., zarêži in zaréži; zarêžal in zaréžal (á í)
1. kazaje zobe oglasiti se z zamolklim, grozečim glasom: mačka je zarežala in zapihala / pes je zarežal v prišleca
2. slabš. reči z odsekanim, zadirčnim glasom: general je srdito nekaj zarežal / namesto da bi odgovoril, je samo zarežal jezno zavpil
// s predlogom odsekano, zadirčno spregovoriti s kom: zarežal je na sosedove otroke; jezno je zarežal nad dekletom
    zarežáti se ekspr.
    s široko odprtimi usti se zelo glasno zasmejati: ko so ga zagledali, so se vsi zarežali; dobrovoljno, zadovoljno, zaničljivo, zlobno se zarežati / zarežati se na vsa usta
    // slabš. zasmejati se, posmehniti se: vsi so se zarežali njegovim nerodnostim; zarežal se mu je v obraz; prav nesramno se mu je zarežala
Število zadetkov: 11