PRIMERJAJ: dobrovoljen
Zadetki iskanja
1. ki je (navadno) dobre volje: gostilničar je vesel dobrovoljnih gostov; dobrovoljen otrok / dobrovoljen izraz
// dobrohoten, dobrosrčen: dobrovoljni možiček jih je posvaril / dobrovoljen nasmeh; dal mu je dobrovoljen nasvet
2. star. prostovoljen: dobrovoljen vojak
- dobrovóljno prisl.:
možakar si dobrovoljno mane roke; dobrovoljno odpuščati
1. dobrovoljno: nevoule dobro volno pretrpeti KŠ 1754, 244; ka bi dobro volno ſzpunili KMK 1780, 28; ſtera ſzi meni dobro-volno darüvao KM 1783, 188; Sztrpi Szmrt on dobrovolno BKM 1789, 328
2. dobrohotno, naklonjeno: Grammatiko dobrovolno primi KOJ 1833, VI; Primi té áldov dobrovolno KAJ 1848
1. kazaje zobe oglasiti se z zamolklim, grozečim glasom: mačka je zarežala in zapihala / pes je zarežal v prišleca
2. slabš. reči z odsekanim, zadirčnim glasom: general je srdito nekaj zarežal / namesto da bi odgovoril, je samo zarežal jezno zavpil
// s predlogom odsekano, zadirčno spregovoriti s kom: zarežal je na sosedove otroke; jezno je zarežal nad dekletom
- zarežáti se ekspr.
s široko odprtimi usti se zelo glasno zasmejati: ko so ga zagledali, so se vsi zarežali; dobrovoljno, zadovoljno, zaničljivo, zlobno se zarežati / zarežati se na vsa usta
// slabš. zasmejati se, posmehniti se: vsi so se zarežali njegovim nerodnostim; zarežal se mu je v obraz; prav nesramno se mu je zarežala