dodôbra in dodóbra prisl. (ȏ; ọ̑)
temeljito, popolnoma: dodobra se naspati, ohladiti; dodobra premisliti; dodobra iztisnjena limona; dodobra prepojena tla
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
izlakotíti -ím in izlákotiti -im tudi zlakotíti -ím in zlákotiti -im dov.(ī í; á ā)
1. nav. ekspr. povzročiti občutek potrebe po jedi: telovadba, veslanje človeka izlakoti
2. knjiž. izstradati, sestradati: internirance so izlakotili
1. nav. ekspr. povzročiti občutek potrebe po jedi: telovadba, veslanje človeka izlakoti
2. knjiž. izstradati, sestradati: internirance so izlakotili
- izlakotíti se, in izlákotiti se tudi zlakotíti se in zlákotiti se
postati lačen: dodobra se je izlakotil in se že veselil kosila
- izlakotèn -êna -o in izlákoten -a -o tudi zlakotèn -êna -o in zlákoten -a -o:
izlakoteni in premrli borci; izlakotene živali / izlakoten obraz
SSKJ²
opráti opêrem dov., oprál (á é)
1. z vodo in pralnimi sredstvi odstraniti umazanijo s tkanine: oprati perilo, plenice; oprati z milom; sam si je opral srajco / pog. dobiti moraš kako žensko, da te bo oprala oprala tvoje perilo, obleko / oprati z bencinom očistiti
// z vodo odstraniti umazanijo s česa sploh: oprati avtomobil; prebrati in oprati riž; oprati solato / pog. oprati lase umiti; posodo je treba oprati pomiti
2. ekspr. odstraniti, kar je moralno slabo, oporečno: oprati madež, sramoto s svojega imena; oprati sum s sebe; mislil je, da bo s tem opral svoj zločin
// narediti, da kdo postane moralno neoporečen: opral ga je pred svetom; premišljeval je, kako bi se opral / oprati čast; opral je njegovo ime sramote
● ekspr. šef mu je opral glavo zelo ga je oštel; ekspr. dodobra, povsem, temeljito so jim oprali glave, možgane idejno, nazorsko, politično so jih prevzgojili, preusmerili
1. z vodo in pralnimi sredstvi odstraniti umazanijo s tkanine: oprati perilo, plenice; oprati z milom; sam si je opral srajco / pog. dobiti moraš kako žensko, da te bo oprala oprala tvoje perilo, obleko / oprati z bencinom očistiti
// z vodo odstraniti umazanijo s česa sploh: oprati avtomobil; prebrati in oprati riž; oprati solato / pog. oprati lase umiti; posodo je treba oprati pomiti
2. ekspr. odstraniti, kar je moralno slabo, oporečno: oprati madež, sramoto s svojega imena; oprati sum s sebe; mislil je, da bo s tem opral svoj zločin
// narediti, da kdo postane moralno neoporečen: opral ga je pred svetom; premišljeval je, kako bi se opral / oprati čast; opral je njegovo ime sramote
● ekspr. šef mu je opral glavo zelo ga je oštel; ekspr. dodobra, povsem, temeljito so jim oprali glave, možgane idejno, nazorsko, politično so jih prevzgojili, preusmerili
- oprán -a -o:
otrok je bil vedno opran in zašit; ali misliš, da si zdaj opran; solata je otrebljena in oprana; sramota s tem še ni oprana; jesti oprano sadje; lepo oprane zavese
SSKJ²
prepêči -pêčem dov., tudi prepekó; prepêci prepecíte; prepékel prepêkla (é)
1. narediti, da je kaj popolnoma pečeno: pečenko je treba dobro prepeči; krompir se je v žerjavici lepo prepekel
2. ponovno speči: prepeči meso, da se ne bi začelo kvariti / prepeči kruh v pečici
● ekspr. sonce jih je dodobra prepeklo ogrelo, razgrelo
1. narediti, da je kaj popolnoma pečeno: pečenko je treba dobro prepeči; krompir se je v žerjavici lepo prepekel
2. ponovno speči: prepeči meso, da se ne bi začelo kvariti / prepeči kruh v pečici
● ekspr. sonce jih je dodobra prepeklo ogrelo, razgrelo
- prepečèn -êna -o:
prepečeno meso
SSKJ²
zjêbati -em tudi -am tudi zjébati -em tudi -am dov. (ȇ; ẹ̑) vulg.
1. narediti, povzročiti, da pride kaj v zelo slabo stanje ali propade; uničiti: ti nesposobneži so povsem zjebali projekt
// narediti, povzročiti, da pride kdo v skrajno neugoden položaj: z ostrim člankom ga je dodobra zjebal
2. povzročiti pri kom zmanjšanje telesnih, duševnih sil, zmožnosti za opravljanje česa: če preveč spiješ, te zjebe
1. narediti, povzročiti, da pride kaj v zelo slabo stanje ali propade; uničiti: ti nesposobneži so povsem zjebali projekt
// narediti, povzročiti, da pride kdo v skrajno neugoden položaj: z ostrim člankom ga je dodobra zjebal
2. povzročiti pri kom zmanjšanje telesnih, duševnih sil, zmožnosti za opravljanje česa: če preveč spiješ, te zjebe
SSKJ²
animátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na animatorje ali animiranje: animatorska skupina je zbrane na prireditvi dodobra zaposlila
nanašajoč se na animatorje ali animiranje: animatorska skupina je zbrane na prireditvi dodobra zaposlila
SSKJ²
do... predpona
1. v glagolskih sestavljenkah, včasih okrepljena z do za izražanje
a) dosege neke mejne ali končne točke v kraju ali času ali usmerjenosti proti njej: dobojevati, dodelati, dodelovati, dohiteti, dogoreti, dogorevati, dokončati, doslužiti, doštudirati / doseči do stropa; dospeti do gozda; dozidati do slemena
b) dosege zaželenega namena, cilja ali usmerjenosti proti njemu: dočakati, dognati, doklicati, dopovedati, dopovedovati / doplavati do brega / v zvezi s se dokopati se, domisliti se
c) dopolnitve, dopolnjevanja dejanja z dodajanjem: doliti, dolivati, doplačati, doplačevati, dozidati, dozidavati
č) same dovršnosti (brez pomenskega odtenka): dogoditi se, dogotoviti, dovoliti
2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: dodatek, dodelava, dogleden, doklicen, dokvalifikacija
3. v imenskih sestavljenkah in sestavljenih prislovih za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: dokolenke, dokomolčen, dosmrten; dodobra, donedavna, dopoldne, dozdaj
1. v glagolskih sestavljenkah, včasih okrepljena z do za izražanje
a) dosege neke mejne ali končne točke v kraju ali času ali usmerjenosti proti njej: dobojevati, dodelati, dodelovati, dohiteti, dogoreti, dogorevati, dokončati, doslužiti, doštudirati / doseči do stropa; dospeti do gozda; dozidati do slemena
b) dosege zaželenega namena, cilja ali usmerjenosti proti njemu: dočakati, dognati, doklicati, dopovedati, dopovedovati / doplavati do brega / v zvezi s se dokopati se, domisliti se
c) dopolnitve, dopolnjevanja dejanja z dodajanjem: doliti, dolivati, doplačati, doplačevati, dozidati, dozidavati
č) same dovršnosti (brez pomenskega odtenka): dogoditi se, dogotoviti, dovoliti
2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: dodatek, dodelava, dogleden, doklicen, dokvalifikacija
3. v imenskih sestavljenkah in sestavljenih prislovih za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: dokolenke, dokomolčen, dosmrten; dodobra, donedavna, dopoldne, dozdaj
SSKJ²
grabljívka -e ž (ȋ)
1. nar. grabljica: Preden je sonce dodobra osušilo roso, so grabljivke veliki zagrabek pretrgale v več pasov (F. Bevk)
2. plenilka: lokarde so hude grabljivke
1. nar. grabljica: Preden je sonce dodobra osušilo roso, so grabljivke veliki zagrabek pretrgale v več pasov (F. Bevk)
2. plenilka: lokarde so hude grabljivke
SSKJ²
izstrádati -am dov., tudi izstradála (á)
nav. ekspr. z odtegovanjem hrane povzročiti, da se kdo zelo izčrpa, oslabi: zapornike so izstradali; izstradati do smrti; v dveh mesecih internacije se je dodobra izstradal
nav. ekspr. z odtegovanjem hrane povzročiti, da se kdo zelo izčrpa, oslabi: zapornike so izstradali; izstradati do smrti; v dveh mesecih internacije se je dodobra izstradal
- izstrádan -a -o:
izstradan človek; ljudje so izstradani in onemogli; ves izstradan je
SSKJ²
našpônati -am dov. (ȏ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. napeti, nategniti: na ploščo je našponal vrv
2. zvišati, dvigniti, povečati: zaradi slabe svetlobe je našponal kontraste; našponati ceno; našponati ritem
// izkoristiti, izrabiti vse razpoložljive možnosti: našponali so urnik, kolikor se je dalo
3. povzročiti visoko stopnjo čustvene vznemirjenosti: v polurnem nastopu je dodobra našponal slovensko mladino
4. prevarati: našponal jih je, da se je zaletel v podboj vrat, kar so mu vsi verjeli
1. napeti, nategniti: na ploščo je našponal vrv
2. zvišati, dvigniti, povečati: zaradi slabe svetlobe je našponal kontraste; našponati ceno; našponati ritem
// izkoristiti, izrabiti vse razpoložljive možnosti: našponali so urnik, kolikor se je dalo
3. povzročiti visoko stopnjo čustvene vznemirjenosti: v polurnem nastopu je dodobra našponal slovensko mladino
4. prevarati: našponal jih je, da se je zaletel v podboj vrat, kar so mu vsi verjeli
- našpônan -a -o:
našponan jermen / pričakovanja za drugi album so bila našponana; cene so zelo našponane / našponan program; bolj našponan urnik bi verjetno sploh ne bil več izvedljiv
SSKJ²
prebríhtati -am dov. (í)
star. spraviti k zavesti, zbuditi: močili so ga po glavi, da bi ga prebrihtali; ni se še dodobra prebrihtal
star. spraviti k zavesti, zbuditi: močili so ga po glavi, da bi ga prebrihtali; ni se še dodobra prebrihtal
SSKJ²
ulákotiti -im tudi ulakotíti -ím dov., ulákotil tudi ulakótil (á ā; ī í)
povzročiti občutek potrebe po jedi: telovadba, dolga vožnja jih je ulakotila; studenčnica ga je dodobra ulakotila
povzročiti občutek potrebe po jedi: telovadba, dolga vožnja jih je ulakotila; studenčnica ga je dodobra ulakotila
- ulákotiti se, tudi ulakotíti se
postati lačen: na svežem zraku se otroci hitro ulakotijo
Število zadetkov: 12
Dostopnost