Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

kápica kápice samostalnik ženskega spola [kápica]
    1. navadno ekspresivno kapa, zlasti manjša
    2. kar se rabi za pokrivanje, zaščito, navadno česa manjšega
    3. kar spominja na manjšo kapo
      3.1. večja lisa na vrhu glave živali, zlasti ptice; SINONIMI: čepica
STALNE ZVEZE: socialna kapica, vžigalna kapica
ETIMOLOGIJA: kapa
krávica krávice samostalnik ženskega spola [krávica]
    1. ekspresivno krava
    2. podoba, predmet, ki predstavlja kravo
STALNE ZVEZE: pasti kravice
FRAZEOLOGIJA: Najprej štalca, potem pa kravca.
ETIMOLOGIJA: krava
mijávkati mijávkam nedovršni glagol [mijáu̯kati]
    1. oglašati se z visokimi, zateglimi glasovi, značilnimi za mačko
      1.1. ekspresivno govoriti, oglašati se s temu podobnimi glasovi
    2. slabšalno izražati nezadovoljstvo, nestrinjanje s čim
ETIMOLOGIJA: mijav
njàm medmet
    1. posnema zvoke pri hranjenju s čim okusnim
      1.1. izraža, da govorec okuša, vonja kaj okusnega, si to predstavlja
    2. ekspresivno izraža, da se kdo zdi govorcu telesno privlačen
    3. kot samostalnik, ekspresivno okusna, dobra hrana
    4. kot pridevnik, tudi podvojeno, ekspresivno ki je okusen, slasten
    5. kot pridevnik, navadno podvojeno, ekspresivno ki je telesno privlačen
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pri jedenju nastale zvoke, tako kot angl. yum, redkeje nyum, hrv., srb. njàm, ki pri hranjenju otroka izraža pričakovanje grižljaja, primerjaj v tem pomenu tudi sloven. ham, am, ama
pánda2 pánde samostalnik ženskega spola [pánda]
    1. medved s črno-belo dlako, ki se prehranjuje z bambusom in živi na jugozahodu Kitajske; primerjaj lat. Ailuropoda melanoleuca; SINONIMI: panda, iz zoologije orjaški panda, iz zoologije veliki panda
    2. igrača, ki predstavlja medveda s črno-belo dlako
STALNE ZVEZE: rdeča panda
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Panda in angl. panda iz nekega nepalskega jezika - več ...
páv páva samostalnik moškega spola [páu̯ páva]
    1. večja domača ptica, katere samec ima dolg pisan rep, ki se pahljačasto razpre; primerjaj lat. Pavo cristatus
    2. podoba, ki predstavlja domačo ptico, katere samec ima dolg pisan rep, ki se pahljačasto razpre
FRAZEOLOGIJA: hoditi kot pav, ponosen kot pav, šopiriti se kot pav
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nekega roman. jezika iz lat. pāvus, pāvō, domnevno iz nekega antičnega vzhodnega jezika - več ...
pokákan pokákana pokákano pridevnik [pokákan]
    evfemistično ki je po izločanju umazan z iztrebki
ETIMOLOGIJA: pokakati
pokákati pokákam dovršni glagol [pokákati]
    1. evfemistično umazati z iztrebki
    2. v obliki pokakati se, evfemistično po prebavljanju izločiti odvečne snovi iz črevesja
    3. v obliki pokakati se, neformalno, slabšalno imeti do koga, česa negativen, brezbrižen odnos
    4. v obliki pokakati se, neformalno, slabšalno ustrašiti se in zato popustiti, ne opraviti naloge
FRAZEOLOGIJA: pokakati se v hlače
ETIMOLOGIJA: kakati
simbióza simbióze samostalnik ženskega spola [simbijóza]
    1. iz biologije pojav, da sta različna organizma povezana v skupnost, ki koristi obema
    2. iz psihologije dejstvo, da kdo sobiva s kom v čustveni odvisnosti
    3. ekspresivno dejstvo, da kdo s kom sobiva, sodeluje v medsebojnem razumevanju, brez nesoglasij
    4. ekspresivno dejstvo, da sta v čem skladno, učinkovito združeni, povezani dve različni stvari
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Symbiose) iz gr. symbíōsis ‛skupno življenje, sožitje’, iz sýmbios ‛skupaj živeč’, iz gr. syn ‛skupaj, z’ + bíos ‛življenje’ - več ...
vékati vékam nedovršni glagol [vékati]
    1. ekspresivno izražati čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali bolečino s solzami in zateglimi glasovi
    2. ekspresivno izražati nezadovoljstvo s pretiranim pritoževanjem, negodovanjem
    3. ekspresivno prihajati iz rodil
ETIMOLOGIJA: = nar. hrv., srb. vékati ‛vreščati’, rus. vjákatь ‛jokati, čvekati’, iz onomatopeje pslov. *, ki posnema pri jokanju nastale glasove - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bíncati -am nedov. (ȋ)
nar. vzhodno pobrcavati, brcati: dojenček živahno binca z nogami; konj binca / sedel je na veji in bincal z nogami bingljal
SSKJ²
bŕcati -am nedov. ()
1. suvati, udarjati z nogo: zbegana konja sta brcala; besno je brcal v vrata / dojenček brca
 
ne kupuj tega konja, ker brca rad napada z nogami; pog. brcati žogo igrati nogomet
2. odstranjevati kaj s suvanjem noge: brcati kamenje s poti
SSKJ²
cepetáti -ám nedov. (á ȃ)
1. slišno udarjati z nogami ob tla: otroci so cepetali od veselja / gledalci so ploskali in cepetali z nogami
// nemirno prestopati se: cepetati od neučakanosti
2. sunkovito brcati: zajec cepeta v zanki; dojenček cepeta z nožicami
    cepetajóč -a -e:
    cepetajoč otrok
SSKJ²
dojênče -ta s (é)
knjiž. dojenček: joka kakor dojenče
SSKJ²
dojênček -čka m (é)
otrok do prvega leta starosti: previti dojenčka; zdrav in krepek dojenček; nega dojenčka; steklenička za dojenčka
SSKJ²
dojênec -nca m (é)
knjiž. dojenček: hraniti dojenca; jok dojencev
SSKJ²
dvótédenski -a -o [dvotedənskiprid. (ọ̑-ẹ̑)
1. ki traja dva tedna: dvotedenski dopust; dvotedensko bivanje
2. star dva tedna: dvotedenski dojenček
SSKJ²
grčáti -ím nedov. (á í)
dajati grgrajoče, hropeče glasove: zgrudil se je na ležišče in grčal; grčati od bolečine / dojenček zadovoljno grči; brezoseb. v prsih ji je grčalo / pes je zagrabil palico in grčal; maček, tiger, veverica grči
 
ekspr. vse bom povedal, pustite me, je grčal s težavo govoril
SSKJ²
grgráti -ám nedov. (á ȃ)
1. dajati kratke, pretrgane glasove iz grla: bolnik stoka in grgra; dojenček zadovoljno grgra; brezoseb. starcu je grgralo v grlu
 
ekspr. v jezi je nekaj grgral nerazločno govoril
// dajati glasove kot voda pri vretju: v loncu grgra voda / voda grgra med skalami grgrajoč teče
2. zadrževati in premikati tekočino v grlu z izdihavanjem zraka: grgrati raztopino hipermangana / pog. grgrati kamilice
    grgráje :
    grgraje sopsti
    grgrajóč -a -e:
    grgrajoči glasovi; grgrajoč smeh; grgrajoč vrtinec
SSKJ²
kopitljáti -ám nedov. (á ȃ)
1. nav. ekspr. nekoliko kopitati: konj je nemirno kopitljal na cesti / rjavec hrza in kopitlja z zadnjimi nogami
// pobrcavati, brcati: dojenček je veselo kopitljal z nogami
2. stopicati, drobiti: otrok kopitlja zraven očeta; žrebec je poslušno kopitljal za svojim gospodarjem
Število zadetkov: 107