Zadetki iskanja
Pleteršnik
bróditi, brǫ́dim, vb. impf. 1) waten; po vodi b., Cig.; skozi blatno mesto b., Trub.; — wühlen, Guts.; s prstom b. po čem, Gor.; stochern: Ne brodi drugim po zobeh, Čb.; — pantschen, C.; — sudeln (z. B. beim Essen), Mur., C.; otrok brodi, SlGor.; — 2) abgeschmacktes Zeug reden, C.; — = bloditi (irre reden), Cig., Jan.; — 3) trans. durchwaten, pren. durchschweifen: gošče i dole brodi s čudom moj pogled, ogr.-Valj. (Rad); — aufwühlen: b. vodo, das Wasser trüben, Mik.; — b. star prepir, einen alten Streit aufrühren, Cig.; — mengen: b. vmes lahovščino, Ravn.; — 4) überfahren: C.; broditi človeka na ono stran (reke), Vrt.; — b. se, zu Schiffe fahren, Habd.; tudi: brodíti.
Svetokriški
delavec -vca m delavec: Pride k'tebi uni vbogi delauz im. ed. ǀ kakor en gmain dellauz im. ed. ſe je pomujal ǀ is tega dole vſamem pravizo te shlushbe, inu neurodnoſt tiga dellauza rod. ed. ǀ Aku nepovernesh, kar ſi vſel po krijvem tajſtimu kmetu, tajſtimu dellauzu daj. ed., hlapzu, dekli ǀ ti drugi delauzi im. mn. ſo bilii posdravili Booza ǀ Dellauzi im. mn., inu Antuerhary predajeio ſvoje dellu: Malary ſvoje pilde: Shribary ſvoje piſſma ǀ kadar bi posly, inu delauzy im. mn. ſvejſtu ſtregli ǀ Christuſ je govuril od tyh takushnih pod pergliho taistih nehvaleshnih delauzu rod. mn. ǀ nepuſtite ſe vezh od jeſe … od delauzou rod. mn. … premagat ǀ ſedem cellih lejt je dershal 30000. deluuzu rod. mn. ǀ Sdaj bom ſhenkal en par fazonetelou Antverharjom, delauzom daj. mn., inu deklam ǀ imà popolnoma plazhat taiſtem dellouzom daj. mn. ǀ ti okratesh lon delavzom daj. mn. ǀ kadar bi bil miſlil delauzam daj. mn. lon sadarshat ǀ ta bogati Mosh Booz je bil poſlal ſvoje delauze tož. mn. shitu shieti ǀ Vuol pomeni te kmetushke ludij, inu delouze tož. mn. ǀ Satoraj je dellauze tož. mn. klizal v'venograd ǀ ſe vidi na dellauzah mest. mn., katiri eno ſamo uro ſo dellali ǀ En dan kir je s'drugimy dellauzy or. mn. en traunik koſſil
Pleteršnik
dọ̑ł, m. das Thal, die Niederung; vsak d. se bode napolnil, Trub.; globočino med dvema gorama dol zovemo, ogr.-Valj. (Rad); Črez tri gore črez tri dole, Npes.-Schein.; v dol, thalein, bergab, Dict., Cig., Jan., C.; = na dol, Cig.; vode na dol teko, Dalm.; iz dola, thalaus, Cig.
Prekmurski
dól -a tudi dó tudi dóu dolá m dolina: Vſzáki dôl ſze naj zviszi BRM 1823, 6; zovoga placsnoga dola SM 1747, 57; vu ſzmrtni dôl pridete BRM 1823, 29; Potok v-dôl hiti KAJ 1870, 107; vu tom placsnom doli SM 1847, 57; V-szmrtnom dôli KAJ 1848; v-dôli sztála AI 1875, kaz. br. 2; znizijo sze dolôvje TA 1848, 84; nyi surki dolôvje KAJ 1870, 146; csi bi hodo po szmrti kmicsni dolê TA 1848, 18; dô AIN 1876, 11; Vſzákſi dou ſze naj napuni KŠ 1771, 173; Vszáki dou ſze naj zviszi BKM 1789, 13; Dou KM 1790, 95; z-ete szkúzpune douli v-nebeszki paradi'som sze preszadijo KOJ 1845, 84; Naj nász milosztivno zetoga placsnoga doula kſzebi vu nebéſza gori vzeme KŠ 1754, 179; I vu ſzmrtnom dauli BKM 1789, 10; da szo bregouvje i dolouvje hrünili KOJ 1845, 15; csi glih bi jasz hodil po témnih douli ABC 1725, A8b
Svetokriški
dol prisl. dol: s'trona dol ſtopi ǀ od kot pride de morje sdaj raſte, zhes en zhaſs ſupet dol iamle ǀ de bi Bachus vſaku lejtu kje dol en ſod ſlatkiga vina perpelal ǀ s'tiga perdelika Nazarenſkiga doll vſamen → dole, → doli
Pleteršnik
Svetokriški
dole prisl. dol: kakor dolej vſamem s'beſſed S. Petra (II, 499) ǀ s' tiga exempelna ſe dolè vſame (III, 148) ǀ is tega dole vſamem pravizo te shlushbe (V, 29) Zapisa lahko kažeta na izgovor ̍do:lə, kar spada k → doli; → dol.
Besedje16
Celotno geslo
eSSKJ16
dole prislov
izraža gibanje ali usmerjenost proti nižjemu mestu, položaju; SODOBNA USTREZNICA: dol
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo
eSSKJ16
dolenji -a -e (doleni, dolejni) pridevnik
v zvezah z veter, burja ki prihaja z vzhoda; SODOBNA USTREZNICA: vzhodni
FREKVENCA: 9 pojavitev v 5 delih
Besedje16
Celotno geslo
eSSKJ16
doletlačiti -im nedovršni glagol
kdo; kaj delati, povzročati, da kaj preneha obstajati, delovati; SODOBNA USTREZNICA: zatirati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Svetokriški
doli prisl. dol: ſvoje svejte roke s'krisha doli ſname ǀ prezej je doli ſedil ǀ Angelzi ſo is Nebes doli pershli ǀ tedaj hozhem is altaria mojga ſerza dolli uorezhi malika Dagona → dole, → dol
Prekmurski
dòlisǘkati se -sǘčem se nedov. viti se: potoke i velike vodé, stere sze po dolê doliszücsejo KAJ 1870, 147
Prekmurski
Prekmurski
mandìgati -am nedov. mahati jo, iti, hoditi: ali po dolê i trávniki zcsaszoma zácsa mandigati KAJ 1870, 86; gda bi Luther proti Witebergi mandigao KOJ 1845, 68; i te drügi je zcsaszoma za nyim mandigao KAJ 1870, 130
Svetokriški
nevrednost ž nevrednost: Polé is tega dole vſamem pravizo te shlushbe, inu neurodnoſt tož. ed. tiga dellauza (V, 29) ǀ vshlishal pak je bil proshno tiga pohleuniga Publicanaria, kateri je ſvoje neurednoſt tož. ed./mn. premishloval (V, 323)
Prekmurski
níden -dna -o prid. nežen, droben: Nyé nidno korenicske szpodi piti zacsne KAJ 1870, 101; V-nasem szadovenom ogradi je doszta nidnoga cepjá KAJ 1870, 16; Ka vsze viditi je .. Lêpe goré, logé, nidne dolé KAJ 1870, 80
Prekmurski
Prekmurski
Število zadetkov: 20
Dostopnost