Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
erozíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na erozijo: erozijska sila tekoče vode; erozijsko delovanje / erozijski lonec vdolbina, kotanja, ki nastane zaradi vrtinčenja proda v rečni strugi; erozijska baza; erozijska dolina / erozijsko vnetje ustne sluznice
SSKJ
gáča -e ž (ā) 
  1. 1. v dva ali več krakov razraslo drevo; debelna rogovila: bukova gača
  2. 2. alp. na koncu zaprta ozka dolina med gorami: preiti gačo
SSKJ
hribóvje -a s (ọ̑) v zaključeno celoto povezani hribi: na tem področju prevladujejo nizka hribovja; golo, gozdnato, kraško hribovje / predalpsko hribovje
// več hribov, hribi: dolina je bila skrita med hribovjem; grmelo je, kot bi se podiralo hribovje
SSKJ
kánjonski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kanjon: približal se je kanjonskemu robu / kanjonsko področje Kolorada / kanjonska dolina, soteska
SSKJ
kôtel -tla [əu̯] m (ó) 
  1. 1. velika, navadno okrogla ali valjasta kovinska posoda za kuhanje, segrevanje: naliti vodo v kotel; bakren, medeninast kotel; s stropa je visel velik kotel; zunaj je bilo vroče kot v kotlu, kot bi stopil v kotel / (vojaški) kotel; žganjarski kotel; kotel za prašiče; v pralnici imajo kotel za kuhanje perila; kotel za žganjekuho; pren., publ. Rusija je bila kotel, v katerem so vrele evropske in azijske sile
  2. 2. navadno v zvezi parni kotel naprava nekaterih pogonskih strojev, v kateri se voda z dovajanjem toplote spreminja v paro: parni kotel je razneslo; parni kotel za centralno kurjavo / kurjač parnega kotla
  3. 3. nav. ekspr. okrogla dolina s strmimi pobočji: vas leži v kotlu; odprl se mu je pogled na kotel pod Krnom
    ●     publ., ekspr. strašiti kmete s skupnim kotlom zlasti prva leta po 1945 neobjektivno prikazovati življenje v (kmetijski) zadrugi
    ♦     strojn. ladijski parni kotel parni kotel, po konstrukciji prilagojen potrebam na ladji; lokomotivski parni kotel parni kotel za lokomotive; pranje kotlov odstranjevanje zlasti kotlovca z notranjih sten parnega kotla
SSKJ
lábotski -a -o prid. (á) nanašajoč se na reko Labot: labotski breg / star. labotska škofija lavantinska škofija
// Labotska dolina
SSKJ
meglíti -ím [məg] nedov., meglì in mègli (ī í) delati kaj nejasno, motno: dim, prah megli ozračje / solze so ji meglile oči; pren., knjiž. njegova izjava megli že tako zapleten položaj; misli se mu meglijo
● solze ji meglijo pogled zaradi solznih oči vidi nejasno, nerazločno; knjiž. strah ji je meglil razsodnost povzročal, da ni mogla razsodno misliti; žganje mu megli razum povzroča, da ne more logično misliti, trezno presojati
♦ voj. delati, povzročati umetno meglo
    meglíti se postajati meglen: dolina se megli; brezoseb. zunaj se je začelo megliti
    ●     knjiž. v daljavi se meglijo gore so nejasno zaznavne, vidne; ekspr. pred očmi se mi megli zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da vidim pred očmi meglo
SSKJ
obkrožíti in obkróžiti -im dov. (ī ọ́) 
  1. 1. priti okrog česa: obkrožil je hišo, da bi odkril morebitno zasedo / letalo je dvakrat obkrožilo mesto; satelit je nekajkrat obkrožil zemljo
  2. 2. narediti sklenjeno črto, črte okrog česa: obkrožiti ustrezni odgovor, številko; na listku obkrožiti izbranega kandidata
  3. 3. postaviti se, pojaviti se okrog koga: govornika so obkrožili novinarji; radovedneži so ga obkrožili / ekspr. truden nasmeh je obkrožil njena usta
  4. 4. narediti krožno pot: kri obkroži telo v eni minuti; pren. novica je obkrožila svet
    ●     nova cesta bo mesto obkrožila bo v loku speljana okrog njega; redko obkrožiti hišo z vrtom obdati
    obkróžen -a -o: z visokimi gorami obkrožena dolina
SSKJ
podólžnica -e [u̯ž] ž (ọ̑) knjiž. podolžna os, črta: izmeriti podolžnico; podolžnica in prečnica
♦ geogr. podolžna dolina
SSKJ
pomŕkniti -em dov. (ŕ ȓ) knjiž. postati mrk, nerazpoložen: pripovedovalec je pomrknil in utihnil / obraz mu je pomrknil, ko je slišal novico
● knjiž., redko mesec se je skril za oblak in dolina je pomrknila postala mračna, temna
SSKJ
popríšče -a s (í) knjiž., s prilastkom celota pojavov, stvari, na katero se nanaša, je usmerjeno človekovo delovanje, ustvarjalnost; področje: poprišče kulturne politike, vzgoje / našel je široko poprišče za svoje delo, ustvarjanje
// dejavnost, delo v okviru take celote: uveljaviti se na umetniškem, znanstvenem poprišču
● publ. dolina je bila zadnje dni poprišče čudnih dogodkov kraj, prizorišče
SSKJ
prevetríti -ím dov., prevétri in prevêtri; prevétril (ī í) 
  1. 1. prezračiti: prevetriti klet, sobo / prevetriti obleko / šel je na zrak, da bi si prevetril možgane
  2. 2. ekspr. povzročiti, da se določeno neprimerno, neurejeno stanje spremeni: med nama bi bilo treba še marsikaj razjasniti in prevetriti; prevetriti stare nazore; prevetriti zatohlo literarno ozračje
    prevetrèn -êna -o: dobro prevetrena dolina
SSKJ
savínjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Savinjo: savinjski breg / savinjski splavarji / savinjski hmelj hmelj, ki raste v Savinjski dolini
// Savinjska dolina
♦ gastr. savinjski želodec želodec z nadevom iz svinjskega mesa, slanine in začimb
SSKJ
sávski -a -o prid. (á) nanašajoč se na Savo: savski breg, most; savski prod / savska dolina
SSKJ
sénčnat -a -o prid. (ẹ̑) ki daje, dela senco: hlad senčnatih drevoredov; miza pod senčnato lipo
// ki ima razmeroma veliko sence: te rastline uspevajo v senčnatih krajih; dolina, pot je senčnata
SSKJ
sôpot -a in sopòt -ôta m (ó; ȍ ó) nar.  
  1. 1. šumenje, šum: poslušati sopot iz potoka
  2. 2. zelo ozka dolina z rečno, hudourniško strugo: sopoti in soteske
  3. 3. sopara, sopuh: Topel sopot, ki so ga nadihale ponoči krave, ga je zajel (F. Godina)
SSKJ
stesníti -ím dov., stésnil (ī í) narediti kaj (bolj) tesno: podloga čevlje stesni / stesniti rov zožiti; dolina se na tem mestu stesni
// narediti, povzročiti, da je kaj videti tesnejše: temno pohištvo prostor stesni
● knjiž. stesnilo jo je pri duši začutila je nedoločen strah; knjiž. srce se mu je stesnilo ob teh besedah začutil je žalost, duševno bolečino
SSKJ
stesnjeváti -újem nedov. (á ȗ) delati kaj (bolj) tesno: debela podloga stesnjuje oblačilo / stesnjevati prehode ožiti; dolina se proti severu stesnjuje
SSKJ
šír -a -o prid. (ȋ ī) zastar. prostran, obsežen: voziti se po širi planjavi / šira dolina široka
SSKJ
utesníti -ím dov., utésnil (ī í) 
  1. 1. narediti kaj (bolj) tesno: podloga je suknjič utesnila / po nekaj kilometrih dolino utesnijo skalnata pobočja zožijo; rov se proti koncu utesni / utesniti komu delovne prostore; knjižnico so začasno utesnili ji zmanjšali prostor
    // narediti, povzročiti, da je kaj videti tesnejše: temno pohištvo je sobo zelo utesnilo
  2. 2. narediti, da se kdo ne more sproščeno gibati, premikati: obleka jo je utesnila / mestno stanovanje otroka utesni; kulise so igralca utesnile / čevlji ne smejo preveč utesniti nog
    // narediti, povzročiti, da kdo ne more delati, ravnati tako, kot bi hotel, mogel: strogi predpisi so jih utesnili; gospodarsko, politično utesniti koga
  3. 3. narediti, povzročiti, da kdo občuti čustveno, duševno napetost, nesproščenost: dom ga je utesnil; šola nekatere otroke utesni
  4. 4. narediti, povzročiti, da se kaj ne more razvijati, uresničevati tako, kot bi se lahko: vojne so utesnile trgovino; utesniti načrte; utesniti vzgojo
    // knjiž. zmanjšati, skrčiti: utesniti svoje potrebe / utesniti komu osebno svobodo / svoje delovanje je utesnil na ozko področje omejil
  5. 5. povzročiti, da je kaj omejeno na to, kar izraža določilo: utesniti resničnost v meje izkustva / utesniti pesem v sonetno obliko
    ♦     jur. utesniti izvršbo omejiti jo na sredstva, ki so potrebna za plačilo terjatve
    utesnjèn -êna -o: utesnjeni delovni prostori; dolina je utesnjena med strme hribe; povsod se je čutil utesnjenega
Število zadetkov: 106