Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
véčen -čna -o prid. (ẹ̄) 
  1. 1. ki obstaja brez začetka in brez konca: materija, njena oblika je tudi energija, je večna; večno vesolje / v krščanstvu večna ljubezen, modrost ljubezen, modrost kot božja lastnost, ki nima ne začetka ne konca
  2. 2. ki obstaja brez konca: nobena stvar na svetu ni večna / v krščanstvu: posmrtno večno trpljenje, veselje; duša ima večno življenje / v krščanskem okolju, ob spominu na umrle: Bog mu daj večni mir; večna luč naj mu sveti
  3. 3. katerega obstajanje traja časovno neomejeno in brez prekinitve: večno spreminjanje vsega, kar je / v pravljicah tam je večna pomlad / večni led, sneg led, sneg, ki stalno pokriva površje zemlje
    // ekspr.: živeti v večnem strahu; biti v večnih denarnih težavah
  4. 4. veljaven in isti v vseh časih: večni zakoni narave; večna resnica; večna načela
  5. 5. nav. ekspr. ki traja do konca življenja, obstajanja koga: spominjati se koga z večno hvaležnostjo; obljubiti si večno ljubezen, zvestobo / sporazum o večnem prijateljstvu med državama / v osmrtnicah ohranili ga bomo v večnem spominu / ostati komu večni dolžnik
  6. 6. ekspr. ki se večkrat pojavlja in je neprijeten, zoprn: večni opomini, prepiri; večno čakanje
  7. 7. ekspr. ki dolgo, trajno ohranja svojo lastnost, dejavnost: on je večni nemirnež, nezadovoljnež; postal je njen večni spremljevalec / večni mladenič moški, ki je videti mlajši, kot je v resnici; večni popotnik kdor pogosto potuje; človek, ki ga nemir žene po svetu; večni študent kdor dolgo časa študira; večni ženin fant, ki se kljub večkratnim nameram še ni poročil; knjiž. večni žid človek, ki ga nemir žene po svetu
    // v povedni rabi: ti čevlji so večni nepričakovano dolgo ohranjajo svoje lastnosti, uporabnost; gore so večne
    ● 
    ekspr. za (vse) večne čase se mu je zameril za zmeraj; vznes. leči k večnemu počitku umreti; vznes. položiti koga k večnemu počitku pokopati ga; vznes. spati večni sen biti mrtev; star. zvoniti večno luč avemarijo; šalj. lovec se je preselil v večna lovišča umrl; ekspr. večno mesto Rim; vznes. oditi po večno plačilo v krščanskem okolju umreti
    ♦ 
    geogr. ločnica večnega snega; rel. večni ogenj pekel; večni sodnik Bog kot sodnik; Bog je večen Bog obstaja izven časa in je v vseh časih isti; večna kazen ali večno pogubljenje večno trpljenje človeka po smrti; večna luč luč, ki neprestano gori pred tabernakljem; narediti večne zaobljube zaobljube za vse življenje; šah. večni šah šah, ki ga igralec povzroča pri vsaki naslednji potezi
    véčno prisl.: večno dela, se jezi; biti večno nezadovoljen; večno zelena dolina; sam.: v življenju ni nič večnega; na večno se ne bo mogel skrivati večno; za večno oditi v tujino
SSKJ
vipávski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Vipavo: vipavske hiše / vipavska vina / vipavska juha jota
// Vipavska dolina
SSKJ
zagáta -e ž (ȃ) star. ozek prostor, kraj: zagata med hišama / mestne ulice in zagate ozke ulice; zagata brez izhoda ozka slepa ulica
♦ 
geogr. na koncu zaprta ozka dolina med gorami
SSKJ
blátnast -a -o prid. (ā) redko blatast: blatnasta dolina
SSKJ
grápa -e ž (á) jarek, ki ga je strmo v breg naredila voda: skalovje je zasulo grapo; padel je v globoko grapo; hudourniške grape / grape na cesti
// manjša ozka dolina s strmimi pobočji: iz grap so vstajale megle; hiše so stisnjene v grape
SSKJ
planíški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Planico: planiška dolina; planiške skakalnice; publ. planiška letalnica / planiški poleti, skoki
SSKJ
porásel -sla -o tudi porástel -tla -o [əu̯prid. (ā á) pokrit s čim rastočim: gosto porasel otok; s smrekovimi gozdovi porasla dolina; vse skale so porasle z mahom / v lica je bil zagorel in porasel; prim. porasti
SSKJ
razsèg -éga (ȅ ẹ́) knjiž. razsežnost, velikost: ta dolina ima manjši razseg; razseg nahajališč premoga / razseg jezikovnih pojavov
SSKJ
šentflorjánski -a -o [šen in šənprid. (ȃ) iron., v zvezi dolina šentflorjanska dežela z licemerskimi, nekulturnimi prebivalci, razmerami: Preveč je namreč hlapcev in tlačanov, preveč jih je v dolini šentflorjanski! (I. Cankar)
SSKJ
zakrasévati -am nedov. (ẹ́) geogr. postajati kras: dolina zakraseva
SSKJ
zavétnost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost zavetnega: dolina je zaradi svoje zavetnosti zelo rodovitna / ekspr. zavetnost tople delovne sobe
SSKJ
zóžiti -im dov. (ọ̄ ọ̑) narediti kaj (bolj) ozko: zožiti rov, strugo; dolina se proti severu zoži / zožiti hlačnice / pri izdihu se pljuča zožijo / ekspr. sovražno je zožila oči, pogled / pomen besede se je zožil
 
lingv. ozki e se pred r zoži
// narediti, povzročiti, da je kaj videti ožje: temna barva in navpični šivi postavo zožijo
// zmanjšati, omejiti: zožiti prehod med posteljo in omaro / zožiti razpravo; zožiti število predlaganih sprememb na najnujnejše / krog znancev se mu je zožil
    zóžen -a -o: zožen pomen besede; imeti zožene zenice; cesta je bila zaradi snega zožena
SSKJ
žêkno -a tudi žeknò -à (é; ȍ ȁ) nar. zahodno odprtina pred kuriščem kmečke peči: dati poleno v žekno; dolina je bila razgreta kakor žekno
SSKJ
debèr -brí in déber -bri [nenaglašeno dəbž (ə̏ ȋ; ẹ̄) ozka dolina s strmimi pobočji: potok teče po globoko zarezani debri; globoka, tesna deber
SSKJ
dnína2 -e ž (í) nar. večja valovita dolina v gorah: na prostranih dninah stojijo nizki pastirski stanovi
SSKJ
dólec -lca [tudi u̯c(ọ̑) redko majhna dolina, dolinica: griči in dolci Gorjancev
SSKJ
dolíca -e ž (í) redko majhna dolina
SSKJ
dolìč -íča in dólič -a (ȉ í; ọ̑) redko majhna dolina, zlasti v gorah: sneg je ostal le še v žlebovih in doličih
SSKJ
dolínica -e ž (í) manjšalnica od dolina: rodovitna dolinica
SSKJ
kánjon -a (ȃ) ozka rečna dolina s strmimi, navadno navpičnimi pobočji: globok kanjon / kanjon Kolorada, Neretve
Število zadetkov: 106