Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
skopnéti -ím dov. (ẹ́ í) nav. 3. os., navadno v zvezi s sneg z manjšanjem količine prenehati biti, obstajati: sneg je že skopnel; brezoseb. ko je skopnelo, so začeli z delom na polju / megla v dolini še ni skopnela; pren., ekspr. prihranki so mu čez noč skopneli; njegova slava je kmalu skopnela
● ekspr. kar skopnela je v hišo zelo hitro odšla
// ekspr., z dajalnikom izraža prenehanje stanja, razpoloženja, kot ga določa samostalnik: jeza mu še ni skopnela; upanje, da se vrne, mu je po tem dogodku skopnelo
    skopnèl in skopnél -éla -o: skopnel denar; skopnel sneg
SSKJ
smójka -e ž (ọ̑) 
  1. 1. etn. kuhana in pečena drobna repa, znana v Poljanski dolini: jesti smojko
  2. 2. šalj., navadno v zvezi loška smojka nespameten, neumen človek: on je prava loška smojka
SSKJ
štrénast -a -o prid. (ẹ́) pog. pramenast: lasje so postali suhi in štrenasti; štrenasta brada / ekspr.: štrenasti oblaki; po dolini se vleče štrenasta megla
● pog. štrenast stročji fižol ki ima žile
SSKJ
šumljáti -ám nedov. (á ȃ) narahlo šumeti: listje šumlja v vetru / šumljati s papirjem / po dolini šumlja bister studenec / dež je tiho šumljal po strehi šumljajoč padal
    šumljáje: ob poti šumljaje teče potoček
    šumljajóč -a -e: list papirja je šumljajoč poplesaval po stopnicah; tiho šumljajoči valovi
SSKJ
taboríti -ím nedov. (ī í) bivati, živeti v šotoru: iti na morje taborit; taboriti ob vodi
    taborèč -éča -e: v dolini taboreča vojska
SSKJ
tokáj -a m (ȃ) 
  1. 1. agr. trta z grozdi s srednje velikimi zlato rumenimi jagodami, ki se goji v Vipavski dolini in Brdih: gojiti tokaj in merlot
  2. 2. kakovostno belo vino iz grozdja te trte: piti tokaj / briški tokaj
SSKJ
uleníti -ím dov., tudi uléni; ulénil (ī í) star. poleniti: brezdelje ga je še bolj ulenilo; zadnje čase se je zelo ulenil / potok se v dolini uleni
SSKJ
vstájanje -a s (ā) glagolnik od vstajati: vstajanje in sedanje ga je utrujalo / zgodnje vstajanje; zvočni znak za vstajanje / vstajanje megle v dolini
SSKJ
zatíšen -šna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zatišje: zatišni trenutki pred viharjem / turistično zatišni meseci / naseliti se v zatišni dolini; zatišna lega vinograda / umakniti se v zatišen kraj / zatišno življenje
    zatíšno prisl.: zatišno živeti; na kmetiji je bilo prijetno zatišno
SSKJ
zavójka -e ž (ọ̑) knjiž. zavita, vijugasta oblika, črta: ornament z zavojkami / zavojka črke / reka se vije v zavojkah po dolini vijugah
SSKJ
zemljepísen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zemljepis: zemljepisni podatki / zemljepisne razmere; zemljepisna razprostranjenost gozdov / zemljepisni priročnik / zemljepisna šolska ura
♦ geogr. zemljepisna dolžina oddaljenost kake točke na zemeljskem površju od začetnega poldnevnika, merjena na vzporedniku; zemljepisna širina oddaljenost kake točke na zemeljskem površju od ekvatorja, merjena na poldnevniku; lingv. zemljepisno ime lastno ime kraja ali kakega drugega dela zemeljskega površja; toponim
    zemljepísno prisl.: dolini zemljepisno nista povezani
SSKJ
bávkati -am nedov. (ȃ) lov. na kratko se oglašati: v dolini bavka preplašen srnjak; lisjak bavka
SSKJ
gáber -bra m (á) gozdno drevo z napiljenimi listi in gostim belim lesom: v dolini so rasli stari gabri in hrasti; skrivljeni gabri / pog. orodje iz gabra gabrovega lesa
♦ bot. beli gaber gozdno drevo s temno sivim gladkim lubjem, Carpinus betulus; črni gaber nizko gozdno drevo ali grm z razoranim sivo rjavim lubjem, Ostrya carpinifolia; kraški gaber nizko drevo z majhnimi listi, ki raste na dinarskem krasu, Carpinus orientalis
SSKJ
gôzdek tudi gózdek -dka m (ō; ọ̑) gozdiček: gozdek v dolini
SSKJ
grmáditi -im nedov. (ā ȃ) spravljati v grmado, na kup: hudourniki grmadijo skale v dolini; na nebu se grmadijo oblaki / v svoji razpravi kar grmadi podatke
    grmáditi se nabirati se v veliki količini: po mizah so se grmadile steklenice; v skladiščih se grmadijo zaloge / ekspr. nad njegovo glavo se grmadijo skrbi / na drugi strani reke se grmadijo strmi hribi
SSKJ
jéka -e ž (ẹ́) knjiž., redko odmev, jek: zavpil je, jeka se je razlegla po dolini / jeka zvonov
SSKJ
kopíčiti -im nedov. (í ȋ) spravljati na kup: hudourniki kopičijo skale v dolini; na nebu se kopičijo oblaki / kopičiti blago v skladiščih
// nabirati v veliko količino: kopičiti denar, kapital / alge kopičijo jod v svojih celicah
SSKJ
nagrmáditi -im dov. (ā ȃ) z grmadenjem spraviti skupaj: kamenje v dolini so nagrmadili hudourniki; pren., ekspr. nagrmaditi goro dokazov; nagrmaditi si bogastva
    nagrmáditi se priti kam, pojaviti se kje v veliki količini: v skladiščih se nagrmadijo zaloge blaga / ob kiosku se je nagrmadilo veliko ljudi; pren., ekspr. težke skrbi so se nagrmadile nanjo
    nagrmáden -a -o: na bregu nagrmadene ledene plošče; soba je nagrmadena z dragocenim pohištvom
SSKJ
poenáčiti -im dov. (á ȃ) knjiž. izenačiti: mrzli zrak se je pomešal s toplim zrakom v dolini in se z njim poenačil
// imeti, šteti za isto: poenačiti izpoved s pesnikovo psihološko resničnostjo
SSKJ
prodóvje -a s (ọ̑) večja množina proda, zlasti v gorskih rečnih dolinah: narasla reka vali prodovje po ozki dolini
// ekspr. prodišče, prod: široko prodovje / plitvine in prodovja
Število zadetkov: 154