Optimiziranje velikosti podjetja
Angleški termin rightsizing je nov termin, ki označuje procese prestrukturiranja podjetja, da lahko učinkoviteje ustvarja dobiček in dosega poslovne cilje. Organizacije običajno prilagodijo obseg poslovanja z zmanjšanjem števila zaposlenih (ang. downsizing ), reorganizacijo višjega vodstva, zmanjšanjem stroškov in spremembo delovnih mest. Zanima me, kako bi ta pojem poimenovali v slovenščini.
Zadetki iskanja
Terminološka
Terminološka
Ciljenje
V Slovenski vojski se velikokrat uporablja izraz targeting , ki označuje proces izbire in prednostne razvrstitve ciljev ter ustreznega delovanja nanje ob upoštevanju operativnih zahtev in zmogljivosti. Izraz targeting je razumljiv v slovenskem in mednarodnem okolju. Poleg targetinga obstaja tudi poimenovanje izbira in delovanje na cilj in krajši izraz ciljenje . Ciljenje se nam zdi problematično zaradi podobnosti z besedo ciljanje . Bi bilo zelo neslovensko, če bi uporabljali kar izraz targeting ?
V Slovenski vojski se velikokrat uporablja izraz targeting , ki označuje proces izbire in prednostne razvrstitve ciljev ter ustreznega delovanja nanje ob upoštevanju operativnih zahtev in zmogljivosti. Izraz targeting je razumljiv v slovenskem in mednarodnem okolju. Poleg targetinga obstaja tudi poimenovanje izbira in delovanje na cilj in krajši izraz ciljenje . Ciljenje se nam zdi problematično zaradi podobnosti z besedo ciljanje . Bi bilo zelo neslovensko, če bi uporabljali kar izraz targeting ?
Terminološka
Radiokarbonsko datiranje
Prosim za pomoč pri zapisu metode za določanje starosti organskih materialov, pri kateri se uporablja izotop ogljika 14. Metoda se imenuje datacija , zanima pa me, kateri zapis je ustrezen v nadaljevanju poimenovanja te metode: datacija ( 14 C) , datacija 14C , datacija C14 ali datacija C-14 . Bi bilo mogoče tvoriti tudi zloženke z vezajem, npr. C14-datacija ?
Prosim za pomoč pri zapisu metode za določanje starosti organskih materialov, pri kateri se uporablja izotop ogljika 14. Metoda se imenuje datacija , zanima pa me, kateri zapis je ustrezen v nadaljevanju poimenovanja te metode: datacija ( 14 C) , datacija 14C , datacija C14 ali datacija C-14 . Bi bilo mogoče tvoriti tudi zloženke z vezajem, npr. C14-datacija ?
Terminološka
Navigacijska sled
Zanima me, ali obstaja slovenski izraz za angleški termin breadcrumbs , ki označuje prikaz hierarhične strukture spletne strani, ki uporabniku omogoča, da ugotovi, na katerem nivoju v hierarhiji se nahaja, in da s klikom preklopi na drug nivo v strukturi spletne strani; za primer gl. sliko na tej povezavi . Dobesedni prevod (krušne) drobtine v slovenščini deluje zelo nenaravno. Katero poimenovanje predlagate?
Zanima me, ali obstaja slovenski izraz za angleški termin breadcrumbs , ki označuje prikaz hierarhične strukture spletne strani, ki uporabniku omogoča, da ugotovi, na katerem nivoju v hierarhiji se nahaja, in da s klikom preklopi na drug nivo v strukturi spletne strani; za primer gl. sliko na tej povezavi . Dobesedni prevod (krušne) drobtine v slovenščini deluje zelo nenaravno. Katero poimenovanje predlagate?
Terminološka
Pirofosfat
Zanima me, kako v slovenščini pravilno zapisujemo imena zapletenih kemijskih spojin. Se pravilno piše pyrophosphate , Phyrophosphate ali pirofosfat ?
Zanima me, kako v slovenščini pravilno zapisujemo imena zapletenih kemijskih spojin. Se pravilno piše pyrophosphate , Phyrophosphate ali pirofosfat ?
Terminološka
Referenčni koordinatni sistem
Zanima me, kakšno je pravilo pri prevajanju večbesednih terminov iz angleščine. Npr. termin geographic information system se prevaja kot geografski informacijski sistem ; vrstni red sestavin je tak kot v angleškem terminu. Po drugi strani pa se pri terminu coordinate reference system , ki označuje »siste/m/ za izključno navajanje prostorskih informacij v prostoru v obliki niza koordinat (x, y, z) in/ali širine in dolžine ter višine, ki temelj/i/ na horizontalnem in vertikalnem geodetskem podatku« ( spletna stran Evropske komisije ), pojavljata dva slovenska ustreznika z različnim zaporedjem pridevnikov: referenčni koordinatni sistem in koordinatni referenčni sistem . V terminih, ki označujejo povezane pojme, je vrstni red sestavin iz angleškega termina ohranjen tudi v slovenskem, npr. ang. terrestrial reference system – sln. terestrični referenčni sistem , ang. spatial reference system – sln. prostorski referenčni sistem , ang. vertical reference system – sln. vertikalni referenčni sistem . Katero zaporedje je boljše in zakaj?
Zanima me, kakšno je pravilo pri prevajanju večbesednih terminov iz angleščine. Npr. termin geographic information system se prevaja kot geografski informacijski sistem ; vrstni red sestavin je tak kot v angleškem terminu. Po drugi strani pa se pri terminu coordinate reference system , ki označuje »siste/m/ za izključno navajanje prostorskih informacij v prostoru v obliki niza koordinat (x, y, z) in/ali širine in dolžine ter višine, ki temelj/i/ na horizontalnem in vertikalnem geodetskem podatku« ( spletna stran Evropske komisije ), pojavljata dva slovenska ustreznika z različnim zaporedjem pridevnikov: referenčni koordinatni sistem in koordinatni referenčni sistem . V terminih, ki označujejo povezane pojme, je vrstni red sestavin iz angleškega termina ohranjen tudi v slovenskem, npr. ang. terrestrial reference system – sln. terestrični referenčni sistem , ang. spatial reference system – sln. prostorski referenčni sistem , ang. vertical reference system – sln. vertikalni referenčni sistem . Katero zaporedje je boljše in zakaj?
Terminološka
Stojna točka
Ali je stojna točka ustrezen termin za območje/mesto, kjer stoji npr. policist, redar, varnostnik? Točka je namreč po definiciji omejena s parametri X, Y in Z in tako umeščena v prostor. Človek torej ne more stati v točki . Ali je stojna točka razložena tudi v SSKJ? Kaj lahko o razliki med točko in območjem izvemo v SSKJ? Ali ne bi bilo bolj smiselno uporabiti izraza stojno območje ?
Ali je stojna točka ustrezen termin za območje/mesto, kjer stoji npr. policist, redar, varnostnik? Točka je namreč po definiciji omejena s parametri X, Y in Z in tako umeščena v prostor. Človek torej ne more stati v točki . Ali je stojna točka razložena tudi v SSKJ? Kaj lahko o razliki med točko in območjem izvemo v SSKJ? Ali ne bi bilo bolj smiselno uporabiti izraza stojno območje ?
Terminološka
Trivialna imena barvil
Za poimenovanje barvil se v slovenščini praviloma uporabljajo izrazi, ki se končujejo na obrazilo -ilo , npr. modrilo , rdečilo , črnilo , belilo . V strokovnih besedilih s področja (bio)kemije in (mikro)biologije pa pogosto srečamo izraze, ki so tvorjeni drugače. Tako na primer metilensko modrilo v stroki pogosto poimenujemo metilensko modro , za fenol rdeče pa ni najti nobenega alternativnega zapisa. Zanima me, ali je mogoče splošno pravilo uporabiti v vseh primerih barvil, tudi za primere, ki v slovenščino še niso prevedeni. Problem se pojavi predvsem pri barvilih, ki so npr. oranžna ali vijolična (teoretično tudi rožnata, rjava idr.). Pojavljajo se tudi barvila, ki so poimenovana po zemljepisnih enotah, npr. teksas rdeče (ang. Texas red ), kongo rdeče (ang. Congo red ) in nilsko rdeče (ang. Nile red ), ali po osebah, npr. angleški poimenovanji Bismarck brown Y , Victoria blue R . Ali obstaja kako splošno pravilo za slovenjenje tudi teh dveh vrst poimenovanj barvil?
Za poimenovanje barvil se v slovenščini praviloma uporabljajo izrazi, ki se končujejo na obrazilo -ilo , npr. modrilo , rdečilo , črnilo , belilo . V strokovnih besedilih s področja (bio)kemije in (mikro)biologije pa pogosto srečamo izraze, ki so tvorjeni drugače. Tako na primer metilensko modrilo v stroki pogosto poimenujemo metilensko modro , za fenol rdeče pa ni najti nobenega alternativnega zapisa. Zanima me, ali je mogoče splošno pravilo uporabiti v vseh primerih barvil, tudi za primere, ki v slovenščino še niso prevedeni. Problem se pojavi predvsem pri barvilih, ki so npr. oranžna ali vijolična (teoretično tudi rožnata, rjava idr.). Pojavljajo se tudi barvila, ki so poimenovana po zemljepisnih enotah, npr. teksas rdeče (ang. Texas red ), kongo rdeče (ang. Congo red ) in nilsko rdeče (ang. Nile red ), ali po osebah, npr. angleški poimenovanji Bismarck brown Y , Victoria blue R . Ali obstaja kako splošno pravilo za slovenjenje tudi teh dveh vrst poimenovanj barvil?
Terminološka
Brek
Zanima me, katero poimenovanje – brek ali breka – ustrezneje poimenuje 'gozdno drevo z belimi cveti in drobnimi rjavimi plodovi, Sorbus torminalis ' (SSKJ). V SSKJ in Slovenski pravopis 2001 je vključen izraz breka , Veliki splošni leksikon (2006) in Leksikon Sova (2006) pa izkazujeta obliko brek . Katera oblika je z vidika stroke ustreznejša?
Zanima me, katero poimenovanje – brek ali breka – ustrezneje poimenuje 'gozdno drevo z belimi cveti in drobnimi rjavimi plodovi, Sorbus torminalis ' (SSKJ). V SSKJ in Slovenski pravopis 2001 je vključen izraz breka , Veliki splošni leksikon (2006) in Leksikon Sova (2006) pa izkazujeta obliko brek . Katera oblika je z vidika stroke ustreznejša?
Terminološka
Kartiranje
Pri magistrskem delu vključujem temo, ki se nanaša na uporabo zemljevidov in določanje točk (krajev). Določam, kje na zemljevidu se pojavljajo različice pravljic. V angleški literaturi za to uporabljajo termin mapping . Zanima me, ali bi lahko v slovenskem jeziku uporabila mapiranje . Ali mogoče obstaja katero drugo poimenovanje, ki bi ga lahko uporabila?
Pri magistrskem delu vključujem temo, ki se nanaša na uporabo zemljevidov in določanje točk (krajev). Določam, kje na zemljevidu se pojavljajo različice pravljic. V angleški literaturi za to uporabljajo termin mapping . Zanima me, ali bi lahko v slovenskem jeziku uporabila mapiranje . Ali mogoče obstaja katero drugo poimenovanje, ki bi ga lahko uporabila?
Terminološka
Kontinuumska mehanika poškodb
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin continuum damage mechanics , ki označuje 'fenomenološko teorijo mehanike poškodb, ki je povezana z mehaniko kontinuuma in je izpeljana na osnovi termodinamičnega ravnotežja nepovračljivih procesov in lahko opiše degradacijo togosti materiala, iniciacijo mikrorazpok, rast razpok'. Razmišljamo o zvezah mehanika poškodb kontinuuma , mehanika poškodb v kontinuumu in kontinuumska mehanika poškodb . Kateri termin je po vašem mnenju ustreznejši?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin continuum damage mechanics , ki označuje 'fenomenološko teorijo mehanike poškodb, ki je povezana z mehaniko kontinuuma in je izpeljana na osnovi termodinamičnega ravnotežja nepovračljivih procesov in lahko opiše degradacijo togosti materiala, iniciacijo mikrorazpok, rast razpok'. Razmišljamo o zvezah mehanika poškodb kontinuuma , mehanika poškodb v kontinuumu in kontinuumska mehanika poškodb . Kateri termin je po vašem mnenju ustreznejši?
Število zadetkov: 11
Dostopnost