Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

formatíranje formatíranja samostalnik srednjega spola [formatíranje]
    1. iz računalništva in informatike spreminjanje, ponastavljanje datotečnega sistema nosilca podatkov, pri čemer se obstoječe datoteke izbrišejo
    2. določanje postavitve, oblikovnih in strukturnih lastnosti besedila v kakem programu, programskem jeziku
    3. dajanje določene oblike, oblikovanje, zasnova česa tako, da dobi določene značilnosti
    4. ekspresivno povzročanje, da kaj nima več stare vsebine ali dobi novo
ETIMOLOGIJA: formatirati
kartíranje kartíranja samostalnik srednjega spola [kartíranje]
    1. izdelovanje zemljevidov, kart določenega območja; SINONIMI: kartografiranje
      1.1. vnašanje, prikazovanje podatkov o določenem pojavu, pojavnosti na zemljevidu, karti; SINONIMI: kartografiranje
    2. iz biologije prepoznavanje, določanje položaja, funkcije česa v organizmu, njegovem delu, strukturi, zlasti gena v kromosomu; SINONIMI: iz biologije kartografija
ETIMOLOGIJA: kartirati
kartografíja kartografíje samostalnik ženskega spola [kartografíja]
    1. dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem zemljevidov, kart določenega območja
      1.1. zemljevidi, karte, ki nastanejo pri tej dejavnosti
      1.2. veda o tej dejavnosti
    2. iz biologije prepoznavanje, določanje položaja, funkcije česa v organizmu, njegovem delu, strukturi, zlasti gena v kromosomu; SINONIMI: iz biologije kartiranje
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kartografie, it. cartografia, frc. cartographie, iz karta + gr. graphía ‛pisanje, opisovanje’ iz gráphō ‛pišem, slikam, vklešem, vrežem’
koprénka koprénke samostalnik ženskega spola [koprénka]
    iz biologije goba z navadno daljšim betom in izrazitejšim koničastim, kupolastim ali rahlo valovitim klobukom; primerjaj lat. Cortinarius
STALNE ZVEZE: lilasta koprenka, nagubana koprenka, najlepša koprenka, opečna koprenka, poljska koprenka
ETIMOLOGIJA: koprena
navigácija navigácije samostalnik ženskega spola [navigácija]
    1. določanje položaja vozila in njegovo usmerjanje glede na predvideno smer, cilj; SINONIMI: navigiranje
      1.1. veda o takem usmerjanju
      1.2. elektronska naprava ali program, aplikacija za tako določanje položaja in usmerjanje; SINONIMI: navigator, navigatorka
    2. premikanje po spletnih straneh, nastavitvah v programu, aplikaciji, zlasti z izbiranjem možnosti v menijih, hiperpovezavah; SINONIMI: navigiranje
    3. ekspresivno usmerjanje poteka dogajanja in določanje načina razreševanja zlasti zapletenih, neprijetnih situacij; SINONIMI: ekspresivno navigiranje
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Navigation) iz lat. nāvigātiō ‛plovba’ iz nāvigāre ‛pluti’ - več ...
navigácijski navigácijska navigácijsko in navigacíjski navigacíjska navigacíjsko pridevnik [navigáciski] in [navigacíski] ETIMOLOGIJA: navigacija
navigátor navigátorja samostalnik moškega spola [navigátor]
    1. kdor določa položaj vozila in ga usmerja glede na predvideno smer, cilj
    2. elektronska naprava ali program, aplikacija za tako določanje položaja in usmerjanje; SINONIMI: navigacija, navigatorka
    3. ekspresivno kar usmerja potek dogajanja in določa način razreševanja zlasti zapletenih, neprijetnih situacij
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Navigateur in frc. navigateur) iz lat. nāvigātor ‛morjeplovec, mornar’, glej navigirati
navigátorka navigátorke samostalnik ženskega spola [navigátorka]
    1. ženska, ki določa položaj vozila in ga usmerja glede na predvideno smer, cilj
    2. elektronska naprava ali program, aplikacija za tako določanje položaja in usmerjanje; SINONIMI: navigacija, navigator
ETIMOLOGIJA: navigator
navigíranje navigíranja samostalnik srednjega spola [navigíranje]
    1. določanje položaja vozila in njegovo usmerjanje glede na predvideno smer, cilj; SINONIMI: navigacija
    2. premikanje po spletnih straneh, nastavitvah v programu, aplikaciji, zlasti z izbiranjem možnosti v menijih, hiperpovezavah; SINONIMI: navigacija
    3. ekspresivno usmerjanje poteka dogajanja in določanje načina razreševanja zlasti zapletenih, neprijetnih situacij; SINONIMI: ekspresivno navigacija
ETIMOLOGIJA: navigirati

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
almanáh -a m (ā)
publikacija s prispevki več avtorjev; zbornik, letopis: društvo je ob obletnici izdalo almanah; pesniški almanah; sodelavec, urednik almanaha
♦ 
navt. navtični almanah periodična publikacija s podatki in tablicami o nebesnih telesih za določanje položaja ladje
SSKJ²
anténa -e ž (ẹ̑)
naprava za sprejemanje ali oddajanje elektromagnetnih valov: montirati anteno; oddajna, sprejemna antena; radarska, radijska, televizijska antena; sobna, zunanja antena; pren. antene človeških čutov; umetnost se dotika vseh anten človekove zavesti
♦ 
biol. antena v čutni organ spremenjena sprednja končina pri členonožcih; tipalnica; rad. okvirna antena ki se rabi zlasti za določanje smeri oddajnika
SSKJ²
antropometríja -e ž (ȋ)
metoda za določanje razmerij človeškega telesa: tudi v zdravstvu uporabljajo antropometrijo / razvoj antropometrije
SSKJ²
beaufort -a [bofórm (ọ̑)
meteor. enota za določanje jakosti vetra po pojavih v naravi, katere povzroča: veter piha z jakostjo dveh beaufortov
SSKJ²
búsola tudi busóla -e ž (ȗ; ọ̑)
priprava z magnetno iglo za določanje strani neba; kompas: določiti smer poti z busolo
 
elektr. instrument za nakazovanje smeri magnetnega polja
SSKJ²
deblôvnica -e ž (ȏ)
nav. mn., gozd. tablica za določanje lesnega volumna stoječih dreves:
SSKJ²
diagnóstik -a m (ọ́)
med., navadno s prilastkom kdor ugotovi in določi bolezen: dober, slab diagnostik; primarij je izkušen diagnostik
// aparat za ugotavljanje in določanje bolezni: elektronski diagnostik
SSKJ²
diagnóstika -e ž (ọ́)
med. ugotavljanje in določanje bolezni: opravljati laboratorijsko diagnostiko; rentgenska diagnostika; metode diagnostike
// nauk o tem:
SSKJ²
diferenciácija -e ž (á)
nastajanje razlik v čem: nastala, poglabljala se je diferenciacija v stranki; ideološka, politična diferenciacija; diferenciacija znanosti na prelomu stoletja / družbena, razredna diferenciacija; diferenciacija na vasi nastajanje gospodarskih in družbenih razlik pri vaškem prebivalstvu, razslojevanje / dialektološka diferenciacija; diferenciacija praslovanščine / publ. diferenciacija cen za prevoz na posameznih relacijah različno določanje cen glede na razdaljo
 
biol. diferenciacija celic razvoj celic s posebno obliko in zgradbo, ki ustreza njihovi funkciji
SSKJ²
DÍN -- in -a m (ȋ)
krat. nemške industrijske norme: velikost, format je po DIN
// fot. enota za občutljivost fotografskega materiala: občutljivost tega filma je sedemnajst DIN; prvi del zloženk: DIN-določanje občutljivosti filma
 
tisk. DIN-format format pol papirja s stalnim razmerjem stranic, katerih izhodiščna mera je 841 × 1.189 mm
SSKJ²
diskónten -tna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na diskont: diskontna prodajalna; diskontne cene veljajo ob nakupu vsaj treh kosov izdelka / povišati diskontno mero / diskontni kredit kredit, pri katerem se obresti vnaprej odtegnejo; diskontna denarna politika državno določanje obrestne mere, po kateri banka odkupuje menice
Število zadetkov: 398