Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

dolgopŕst dolgopŕsta dolgopŕsto pridevnik [dou̯gopə̀rst]
    1. ki ima dolge prste
    2. v nekaterih zvezah v obliki dolgoprsti, evfemistično ki krade
STALNE ZVEZE: dolgoprsti plezalček
ETIMOLOGIJA: iz dolgi prsti
dramatizíran dramatizírana dramatizírano pridevnik [dramatizíran]
    1. ki je predelan za uprizoritev
    2. ki je zaigran, vsebuje igrane prizore
    3. ekspresivno ki je pojmovan, prikazan resneje, huje, kot je v resnici
ETIMOLOGIJA: dramatizirati
dresíran dresírana dresírano pridevnik [dresíran]
    1. v nekaterih zvezah v obliki dresirani ki z vadenjem, urjenjem postane vodljiv, ubogljiv in pridobi nekatere spretnosti
      1.1. ekspresivno ki z vztrajnim, načrtnim vzgajanjem, oblikovanjem postane vodljiv, ubogljiv
ETIMOLOGIJA: dresirati
duhovít duhovíta duhovíto pridevnik [duhovít]
    1. ki se zna izražati, ravnati domiselno in šaljivo
      1.1. ki kaže, izraža domiselnost in šaljivost
    2. ki je zasnovan, izveden domiselno, kreativno
ETIMOLOGIJA: duh
enakopráven enakoprávna enakoprávno pridevnik [enakoprávən]
    1. ki ima enake pravice in dolžnosti; SINONIMI: enakovreden
      1.1. ki kaže, izraža prisotnost takih pravic in dolžnosti
    2. ki je po vrednosti, kakovosti, hierarhiji enak, podoben drugemu; SINONIMI: enakovreden
FRAZEOLOGIJA: Vsi drugačni, vsi enakopravni.
ETIMOLOGIJA: iz star. enako pravo ‛enaka pravica’
enakovréden enakovrédna enakovrédno pridevnik [enakowrédən]
    1. ki je po vrednosti, kakovosti, hierarhiji enak, podoben drugemu; SINONIMI: enakopraven
ETIMOLOGIJA: iz enako vreden
enovít enovíta enovíto pridevnik [enovít]
    ki ga tvorijo enake, podobne sestavine, razporejene v skladno, trdno celoto, navadno s skupnim ciljem, usmeritvijo
ETIMOLOGIJA: en
fársičen fársična fársično pridevnik [fársičən]
    2. slabšalno ki je absurden, nesmiseln
ETIMOLOGIJA: farsa
fiktíven fiktívna fiktívno pridevnik [fiktívən]
    1. ki je izmišljen in v resničnosti ne obstaja
    2. v obliki fiktivni ki se zlasti glede na formalne značilnosti zdi resničen, pristen, običajen, čeprav ni
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. fiktiv iz frc. fictif, glej fikcija
flambíran flambírana flambírano pridevnik [flambíran]
    ki je pripravljen tako, da se polije z močno alkoholno pijačo, ki se prižge, da zagori
ETIMOLOGIJA: flambirati
flanélast flanélasta flanélasto pridevnik [flanélast] ETIMOLOGIJA: flanela
fluíden fluídna fluídno pridevnik [fluídən]
    1. ki je nestalen, se spreminja ali je težje opredeljiv
    2. ki je eleganten, brez ostrih mej, nenadnih prekinitev
STALNE ZVEZE: fluidna tehnika
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. fluid v pomenu ‛nestalen, spremenljiv’, glej fluid
formatíran formatírana formatírano pridevnik [formatíran]
    1. pri katerem je datotečni sistem nosilca podatkov spremenjen, ponastavljen, obstoječe datoteke pa izbrisane
    2. pri katerem so postavitev, oblikovne in strukturne lastnosti besedila določene v kakem programu, programskem jeziku
    3. ki ima določeno obliko, je oblikovan, zasnovan takó, da ima določene značilnosti
ETIMOLOGIJA: formatirati
glamurózen glamurózna glamurózno pridevnik [glamurózən]
    1. ki je eleganten, razkošen, zlasti zaradi izbranosti, posvečanja podrobnostim
    2. ekspresivno ki vzbuja pozornost, občudovanje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. glamourös iz angl. glamorous iz glamur
glavàt glaváta glaváto pridevnik [glavàt]
    1. ki ima zgornji del oblikovan tako, da spominja na glavo
    2. ekspresivno ki ima veliko glavo
STALNE ZVEZE: glavata kareta, glavata želva, glavati kit
ETIMOLOGIJA: glava
gluhoslép gluhoslépa gluhoslépo pridevnik [gluhoslép]
    1. ki ima hkratno izrazito okvaro sluha in vida
    2. kot samostalnik v obliki gluhoslepi, gluhoslepa kdor ima hkratno izrazito okvaro sluha in vida
ETIMOLOGIJA: gluh + slep
góbast góbasta góbasto pridevnik [góbast]
    2. ki zaradi luknjic v strukturi prepušča tekočino, zrak
    3. v obliki gobasti ki ga sestavlja, tvori organsko tkivo z luknjicami, vdolbinicami
ETIMOLOGIJA: goba
góbav góbava góbavo pridevnik [góbau̯ góbava góbavo] ETIMOLOGIJA: goba
góbčen góbčna góbčno pridevnik [gópčən]
    1. slabšalno ki (rad) veliko govori, navadno vsebinsko prazno, predrzno
    2. ekspresivno ki rad govori, navadno spretno, odločno, prepričljivo
ETIMOLOGIJA: gobec
gobezdàv gobezdáva gobezdávo pridevnik [gobezdàu̯ gobezdáva gobezdávo]
    1. slabšalno ki (rad) veliko govori, navadno vsebinsko prazno
      1.1. slabšalno ki kaže, izraža tako govorjenje
ETIMOLOGIJA: gobezdati
Število zadetkov: 274